"Vojna proti terorizmu", ki jo je razglasila Busheva vlada, je povzročila velika nesoglasja med državami Evropske unije. Je bila Evropa na robu razpada?

Iz preteklosti: vojna v Iraku

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/15800379/v001-0018-slx_mf.srt

Vojna v Iraku z začetkom 20. marca 2003  je pustila pečat v zgodovini EU.

Med zrušitvijo svetovnega  trgovinskega centra 11. septembra 2001

in razširitvijo EU  za 10 novih članic 1. maja 2004

potrdil nezmožnost Evropejcev,  da zavzamejo jasno stališče

glede "vojne proti terorizmu",  ki jo je razglasila Busheva vlada.

Ali je bila tudi Evropa  na robu propada?

Odgovarjata dva poslanca,  ki sta zasedala prve sedeže v EP.

Velika večina poslancev  je nasprotovala vojni v Iraku.

a glede tega smo bili bolj  na francoski strani

kot na kateri koli drugi.  Mislim, da je bil to pravi pristop.

V Nemčiji je bilo stališče  uporabljeno za namene volitev

in ni poskušalo vplivati  na Američane.

Igranje z vojno in mirom  na volitvah je nesprejemljivo.

To je imelo po mojem mnenju  resne posledice.

Še vedno plačujemo davek  za ta nesoglasja.

Ameriški načrt  za vojaško posredovanje v Iraku

je temeljil na domnevnih tveganjih,  ki jih je predstavljalo orožje,

morda celo jedrsko,  s strani Saddama Husseina

v regiji, ki jo je destabilizirala  dejavnost Al Kaide

pod vodstvom Osame bin Ladna,  ki je ustrahovala ves svet.

Saddam Hussein kljub svojim grozljivim  dejanjem ni imel ničesar z Al Kaido.

Jasno je bilo, da  nima nobene povezave z Al Kaido,

poleg tega ni bilo dokazov  o orožju za množično uničenje.

in razglasil vojno,  ki ni bila povezana z 11. septembrom,

Spor glede  pregledov orožja ZN v Iraku

je bil predvsem priložnost, da se pokažejo  velika nesoglasja med Evropejci.

Uporaba sile bi imela  tako resne posledice

za ljudi, regijo  in mednarodno stabilnost,

da bi jo lahko predvideli le kot  izhod v sili.

30. januarja je  osem predsednikov evropskih vlad

podpisalo pismo, v katerem so podprli  načrt vojaškega posredovanja ZDA v Iraku.

5. februarja se jim je  pridružilo še deset drugih.

Čez devet dni je francoski zunanji minister  v New Yorku odločno izrazil nasprotovanje,

s strani ZDA, UK in Španije  v podporo posredovanju.

Še več nasprotovanja  Francije, Nemčije in Rusije

pred dokončno zeleno lučjo na Azorih  s strani ZDA, VB, Španije in Portugalske.

20. marca je grško predsedstvo  priznalo spodleteli poskus,

da bi ohranilo povezanost  v vodstvu EU.

Slabo je bilo,  da Svet zunanjih ministrov

Kancler Schröder je trdil eno,  Tony Blair pa drugo.

Združiti bi morali moči, le tako  bi lahko vplivali na Američane.

Združeno kraljestvo  je imelo škodljivo, negativno vlogo

pod vodstvom Tonyja Blaira,  ki je veljal za Bushevega 'pudlja'.

To je povzročilo val nezaupanja  vlad in javnega mnenja.

bolj škodoval Natu  kot Evropski uniji.

je bilo Atlantsko zavezništvo izključeno  iz posredovanja v Iraku.

je začelo počasi okrevati  po obdobju velikih dvomov vase.