Evropa bo lahko učinkoviteje širila lastno kulturno dediščino, saj bo nova zakonodaja kulturnim ustanovam dovoljevala, da na spletu objavijo vsa svoja dela, tudi tista, katerih imetnik avtorskih pravic ni znan.

Retrospektiva: Osirotela dela

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/16095230/v004-0018-sl_mf.srt

Ena najbolj nadarjenih in  znanih oseb svojega časa …

Vse trud je vložil v kraljestvo vonjav.

Na internetu lahko vsa evropska dela  slišite, vidite in berete v vseh jezikih.

A nekatera lahko kmalu izginejo,  če se ni spoštovalo avtorskih pravic.

Spomnimo se razprav,  ko je Google pred leti

v Evropo udaril kot val  in si brez pravega odpora

da bi evropska dela  ponudil na svojih straneh.

To obdobje je v Evropi sprožilo reakcijo.

Reakcija je končno pripeljala do  izglasovanja – z veliko večino –

zakonodaje, ki ščiti dela, katerih  imetnik avtorskih pravic ni znan.

Cilj? Da bi Evropejci sami  zagotovili boljše razširjanje

Radi bi odprli vrata knjigam,  fotografijam, revijam, časopisom,

posnetkom, zvočnim posnetkom,  filmom in tako naprej.

Knjižnice, muzeji,  pisni in avdiovizualni arhivi,

so se pridružile dirki za  digitalizacijo svojih vsebin.

A v tej dirki imena avtorjev del  niso vselej znana.

Osirotela dela so tista, za katera ne  moremo najti lastnika pravic,

oziroma založnikov, če so bile pravice  s pogodbo prenesene na njih.

Ne moremo jih najti, ker se je  za njimi izgubila vsaka sled

ali pa je oseba umrla in nima dedičev.  Lahko je veliko razlogov.

nimamo pa ničesar, kar bi nam  pomagalo odkriti identiteto fotografa

V Belgijskem kraljevem inštitutu  za kulturno dediščino

hranijo in skrbijo za  belgijska umetniška dela.

Imajo najbogatejši nacionalni  register fotografskega imetja v EU

Najmanj milijon fotografij  je bilo potrebno digitalizirati,

da je zdaj mogoče do njih dostopati  na spletu s katerega koli konca sveta.

Gre za pravo revolucijo  razširjanja fotografij,

ki veljajo za belgijsko  kulturno dediščino.

Javnost si je fotografije prej  ogledovala in jih kupovala tukaj.

Očitno pa je, da je nakup  fotografij močno upadel,

Precej nas ja stalo,  da smo jih lahko dali na internet.

naredili dostopno najširši javnosti,  je bila v resnici javna storitev.

Povsem jasno je, da ta  obsežna digitalizacija

revolucionizira pristope  v številnih disciplinah.

In v mislih moramo  imeti vsa odprta vprašanja,

Narediti evropsko dediščino  vidno na svetovnem spletu,

ob tem pa upoštevati ustvarjalce,  je cilj zakonodaje o osirotelih delih.

Evropske kulturne ustanove  bodo lahko na internetu objavile

vsa dela, ki jih imajo v lasti, če bodo  le naredile dosledno raziskavo

da avtor res ni znan in da z njim  ne moremo vzpostaviti stika.

Potem je mogoče uporabiti takšno delo.

ali se z njim oziroma z imetnikom  avtorskih pravic lahko vzpostavi stik,

Šlo bo za nadomestilo za  uporabo njegovega dela.

Čaka nas še veliko dela  pri združevanju

različnih ustvarjalnih in  znanstvenih sil,

da bi to razširjenost evropske kulturne  dediščine naredili zares zanimivo

Z evropsko zakonodajo o osirotelih delih

v času izzivov, ki jih prinaša  digitalna doba.

Ustvarjalci in znanstveniki  jutrišnjega dne

bodo imeli v tej digitalni  džungli boljši nadzor.