Medtem ko italijanski ministrski predsednik Silvio Berlusconi grozi, da bo oviral delo evropskih komisarjev zaradi spora o priseljevanju, vprašanje zakonitih prosilcev za azil ostaja. Dva evropska poslanca in strokovnjak analizirata to težavo, za katero p

Razprava: Priseljevanje v središču razprav v Evropi

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/14879031/P002-00056-SL.srt

Pozdravljeni v prvi Razpravi   na EuroparlTV po počitnicah.

Ob gospodarski krizi,   ki še stiska Evropsko unijo,

Evropejce skrbi tudi   nezakonito priseljevanje.

Pred dvema tednoma je v Sredozemskem   morju izgubilo življenje 75 ljudi.

Med njimi so bili otroci in ženske,   ko so hoteli pristati v Italiji.

V podobnih okoliščinah naj bi v minulih   nekaj letih umrlo kar 12.000 oseb.

Kaj lahko ukrene EU,   da bi to preprečili?

So države članice pripravljene   ukrepati usklajeno,

O tem se bom pogovarjal   z današnjimi gosti.

Hélène Flautre, dober dan.   V EP ste poslanka stranke Zelenih

in priseljevanje spremljate   že od l. 1999.

Dober dan. Poslanec EP   ste že od l. 2001.

Ste član skupine   Evropa svobode in demokracije.

G. Borghezio, prihajate iz   Lege del Nord, Severne lige,

ki je, kot menita gostji,   stranka evroskeptikov.

Severna liga sodeluje tudi   v vladi Silvia Berlusconija.

Italijanski minister za notranje   zadeve je vaš strankarski kolega.

Nasproti mi sedi Anaïs Faure Atger.   Pozdravljeni.

Ste raziskovalka Centra   za preučevanje evropskih politik.

Januarja 2006 je bilo v Evropi   18 milijonov ljudi iz tretjih držav -

skoraj 4 % prebivalstva EU,   ki šteje 493 milijonov.

je največ tujcev iz Turčije,   Maroka, Albanije in Alžirije -

Število nelegalno priseljenih   je manj zanesljivo.

Po nekaterih ocenah je od l. 1988   umrlo na morju 12.000 ljudi,

Frontex od l. 2004 usklajuje   operativno sodelovanje

držav članic na področju   upravljanja zunanjih meja EU.

Poslanci EP so v zvezi   z ilegalnim priseljevanjem

junija 2008 izglasovali   direktivo o vračanju,

ki naj bi olajšala vračanje ilegalcev.

Levica in NVO-ji kritizirajo   osnovna skupna merila

za vračanje ilegalcev, češ,   da je Direktiva sramota.

Ta evropska zakonodaja obravnava   ilegalno priseljevanje,

Direktiva iz l. 2003   ureja združevanje družin.

Od konca l. 2003 daje EU   status dolgoročnega rezidenta

državljanom tretjih držav,   ki so zakonito v EU že pet let.

L. 2004 je začela EU   podrobneje urejati

pogoje za vstop državljanov   tretjih držav zaradi študija,

študijskih izmenjav, neplačanega   usposabljanja in prostovoljstva.

Za te kategorije oseb velja   neomejeno gibanje po vsej EU.

Medtem ko so se notranje meje   sprostile in so zunanje strožje,

pa je evropska politika   priseljevanja še v povojih.

V razpravi se bomo najprej   dotaknili tega vidika:

ali se je EU, glede na dotok   ilegalnih priseljencev,

v zdajšnjih razmerah znašla   v položaju, ki mu ni kos?

Najprej Hélène Flautre.   Evropa ni kos priseljevanju?

Večina migracijskih tokov ne poteka   med Evropo in preostalim svetom,

temveč med revnimi in   manj revnimi državami.

pač pa so meje Evrope   čedalje manj prepustne.

Zato se migracijski tokovi   - poti in prehodi - preusmerjajo,

Posledica tega je tudi   strašljiva številka

12.000 umrlih v Sredozemskem   morju med poskusom prečkanja.

Take so razmere danes.   Jasno je, da to ni rešitev,

saj so ljudje očitno   pripravljeni tvegati življenje.

Ne smemo jim za vsako ceno   preprečevati prihoda,

kakor počne to Frontex,   ki jih vrača nazaj.

da se bo ustrezno spoštovalo   pravice teh ljudi.

Mario Borghezio, ali Evropo   preplavljajo priseljenci?

Evropa prav dvolično že več let   kljub nasvetom ne stori ničesar.

a je Evropa menila, da je to   problem sredozemskih držav.

Poleg tega je prezrla   hudo resno bistvo zadeve,

vsekakor so žrtve nezakonite,   kriminalne mafijske trgovine.

Politika držav članic   na jugu Evropske unije

je bila, da so to priseljevanje   jemale za samoumevno.

Rekle so, "Zoper to   ni mogoče storiti nič."

To priseljevanje   ima družbene vzroke,

Ne gre spregledati, da se soočamo   z organiziranim kriminalom.

ali jih priseljujejo tja,   kjer niso potrebni,

povezani so s kriminalnimi   mrežami, prostitucijo itd.

Če imamo tihotapce   in trgovino z ljudmi,

s čimer se v Nord-Pas-de-Calais   srečujemo tako rekoč vsak dan,

so vzrok za to   neprodušno zaprte meje.

Policijski nadzor in pomanjkanje   zakonitih poti za priseljevanje

v resnici močno vzpodbujata   obstoj te trgovine.