Ključen trenutek za Evropo, da prevzame pobudo in privabi velike akterje na področju podnebnih sprememb, vendar ali bo uspešna? Poslanec Giovanni La Via nam je zaupal svoja predvidevanja.

Podnebna konferenca v Limi: lahko Evropa začrta globalno smer?

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/11903849/n003-0323-sl.srt

Pozdravljeni, Giovanni La Via.  -Lep pozdrav.

Odpravljate se na pomembno  podnebno konferenco v Limo,

ki je nekakšen uvod v veliko  konferenco prihodnje leto v Parizu.

S kakšnim sporočilom in cilji  se Evropski parlament odpravlja v Limo?

EU je bila vedno vodilna  v boju proti podnebnim spremembam.

Do pred kratkim  smo bili v tem boju sami,

zdaj pa so se nam pridružili  drugi veliki globalni akterji,

velike države s pomembno vlogo  v globalnem onesnaževanju.

Zdaj se lahko skupaj  pomikamo proti globalnemu dogovoru.

Govorite o dogovoru prejšnji teden  med Kitajsko in ZDA

Kakšna bi morala biti  pogajalska strategija EU

Začrtali bomo pot, ki bo vodila  do podpisa pariškega sporazuma.

V Limi se bomo posvetili  pragom varčevanja z energijo,

pragom za zmanjševanje  toplogrednih plinov,

ciljem, ki jih želimo določiti  za obnovljivo energijo

Ob upoštevanju tega  se bomo morali skupaj odločiti,

katere države bi morale  sprejeti zavezujoče cilje

v smeri varčevanja z energijo,  zmanjševanja emisij

in povečanja deleža  obnovljive energije.

Poskrbeli bomo,  da bodo pogoji za napredek pravi.

En cilj, ki ne bo zavezujoč,  a ki vpliva na nas kot na skupnost,

je energetska učinkovitost,  zmanjšanje porabe energije.

Zaradi tega je nastalo  veliko malih podjetij.

Ali menite, da bodo zato,  ker ta vidik ne bo zavezujoč,

države primorane k zmanjševanju  javnega financiranja teh podjetij,

kar bi vplivalo na razvoj  tega zelenega gospodarstva?

dejanski zavezujoči cilj,  najbolj ambiciozen cilj.

Če bi z energetsko učinkovitostjo  uspeli zmanjšati porabo energije,

dodatna zmanjšanja  emisij toplogrednih plinov,

dodatna zmanjšanja  splošne porabe energije,

to pa bi seveda prineslo  pozitivne učinke na okolje.

V Kobenhavnu smo videli,  da se recimo Brazilija in Indija

Kakšna bi morala biti strategija Evrope  v zvezi s tema državama?

Ti državi želita v primerjavi z nami  ostati konkurenčni.

Lahko se odločimo, da bomo  obdržali predhodno določen položaj,

a da morajo tudi druge države  nadaljevati, nam slediti.

Če napredujemo za 10, 15, 20 odstotkov,  morajo drugi doseči 15 ali 20 odstotkov.

Ker je v začetni fazi  lažje doseči dobre rezultate,

jim lahko uspe brez posebnega truda,  mi pa lahko določimo ambicioznejši cilj.

in na konferenco v Parizu prihodnje leto

Parlament ga še mora oceniti,  a to je nikoli dokončano delo.

Dokazali smo, da se lahko  držimo zastavljene smeri.

Zakaj torej zadržujemo tiste,  ki zahtevajo še več?

V razpravah z drugimi  institucijami EU smo rekli,

da če bi druge države  sprejele cilje, skladne z našimi,

bi cilji za posamezne države  lahko postali zavezujoči.

A če se v Parizu vse države  ne bodo trdno zavezale ciljem,

našim državam članicam  pa bodo naloženi še zahtevnejši cilji,

bo naš gospodarski sistem  postal manj konkurenčen,

ne bomo se mogli posvetiti  zagonu gospodarstva

Ciljev nobena država  ne more doseči sama,

saj bi lahko učinek  na konkurenčnost njenega sistema

lahko pomenil propad  gospodarskega sistema.

Če nam bo v Parizu  uspel globalni dogovor,

bi lahko prišlo do notranjega pregleda  podnebnega svežnja.

Pravite, da ne nasprotujete  uvedbi nacionalnih omejitev v prihodnosti?

O tem svežnju bomo razpravljali  v prihodnjih mesecih in letih.

Glede na razvoj dogodkov v Limi  in pogajanj v Parizu

bomo lahko prilagodili naše cilje  z zakonodajo,

zaradi česar bodo bolj zavezujoči  in strogi kot predlogi Komisije.

Veliko sreče vam želim.  -Hvala in nasvidenje.