Grčija naj proda svoje otoke ali celo Akropolis, da poravna svoj dolg, piše nemški dnevni časopis Bild. Grki nad tem nasvetom niso bili nadvušeni. Ekipa novinarjev EPTV je raziskala to in druge zgodbe, ki polnijo naslovnice evropskih časopisov.

Tiskovni kotiček: Kako naj Grčija odplača svoj dolg? Proda Akropolis

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/13692104/D003-0006-SL.srt

Pozdravljeni v oddaji   Tiskovni kotiček.

Z menoj bodo evropske novice   pregledali trije novinarski kolegi:

Gianni Borsa iz italijanske   tiskovne agencije SIR;

ki dela za grško službo   radia Deutsche Welle;

nasproti pa mi sedi Udo Seiwert-Fauti,   dopisnik za več nemških medijev.

Lep pozdrav vsem in hvala,   da ste danes z nami.

Komisija je v začetku marca   dala zeleno luč

za komercializacijo gensko   spremenjenega krompirja.

Odločitev je prekinila   12-letni neuradni moratorij,

ta napoved pa je povzročila   negodovanje celo v sejni dvorani EP.

Kot mnogi mediji je tudi francoski časopis   „Le Monde“ poročal o novici

in podvomil v neodvisnost   agencije EFSA,

Evropski agenciji, ki je morala podati   znanstveno mnenje o GSO.

V „Le Monde“ so zapisali, da se je   predsednik odbora za GSO pri EFSA

nedavno pridružil Sygenti,   podjetju, ki prideluje GSO,

in da je ta gospa   morala oceniti pridelke,

Če povzamemo,   morda gre za navzkrižje interesov,

so o tem vprašanju navzkrižja interesov   poročali v vaših državah?

Mislim, da je vprašanje navzkrižja   interesov jasno. To je občutljiva tema.

Mislim tudi, da si moramo   ogledati dejansko vprašanje,

a ne smejo prevladati nad zaščito   potrošnikov ali okolja.

Gre za sprejem odločitve   v evropskem okviru,

ki mora na prvo mesto   postaviti zdravje ljudi.

Šele nato lahko razpravljamo   o drugih zadevah.

Ste slišali za navzkrižje   interesov v Grčiji?

V Grčiji je to težava, ker je naša   kmetijska ministrica, ga. Batzeli,

ki je bila evropska poslanka   v Strasbourgu,

To lahko povzroči dodatna   navzkrižja z Evropsko komisijo.

pa je to jasen primer   takšnega navzkrižja.

Se spomnite g. Bangemanna,   ki je delal v Komisiji?

je začel delati za špansko   telekomunikacijsko podjetje Telefónica.

Takrat smo dejali,   da je to navzkrižje interesov.

G. Schröder, nekdanji nemški kancler,   je po porazu na volitvah

začel delati za Severni tok,   veliki projekt ruskega predsednika Putina.

Tudi takrat smo dejali,   da gre za jasno navzkrižje interesov.

Zato bi rekel, da gre   v tem primeru za dejansko navzkrižje.

Udo, kako so to novico   sprejeli v Nemčiji?

V Nemčiji na to gledamo   z vidika potrošnikov.

Če si ogledamo sedanjo   smer razvoja v Nemčiji,

niti ne bi kupila   GS krompirja v trgovini,

ker smo zelo kritični in uporabljamo   veliko bio-hrane in zdrave hrane.

Čeprav bi ta krompir   v nemških trgovinah prodajali,

Torej na to ne gledamo s   političnega ali ekonomskega vidika.

a v Nemčiji nas boste morali   najprej prepričati, da ga kupimo.

Namesto GSO izbiramo regionalno   in lokalno proizvedeno hrano.

To je smer razvoja,   ki jo zdaj vidimo v Nemčiji.

Ta krompir,   ki ga je sprejela Evropska komisija,

ni namenjen za prehrano,   temveč za industrijsko rabo.

ima posebne lastnosti,   ki so uporabne v papirni industriji.

je bil tudi predlog Evropske komisije   za področje ekonomije.

Kot veste, je predložila   svojo strategijo EU 2020,

da bi EU izvlekla iz krize;   tako vsaj upamo.

Na zaslonih vidite strip   iz časopisa 'Público'.

Moški v časopisu prebere,   da Evropa pripravlja protikrizni načrt.

Njegov sosed ga vpraša:   „Res? Kakšen je načrt?“

„Bodo vpili 'Na pomoč!'   v vseh jezikih EU?'

To je tudi pravo vprašanje.   Kako se reče 'pomoč' v italijanščini?

Tega izraza ne uporabljamo.   Morda 'Aiuto', klic na pomoč.

Kar zadeva EU 2020, o čemer so   razpravljali v zadnjih nekaj dneh,

mislim, da bi se vsi strinjali,   da bo nadomestila lizbonsko strategijo,

ki ni prinesla   skoraj nobenih rezultatov.

lahko razložimo   s pomanjkanjem politične volje

in denarja, skladov, ki bi jih   namenili za izvajanje strategije.

EU 2020 bo uspešna, če bomo ta   vprašanja rešili. Sicer bo propadla.

Ioannis, kako rečete 'pomoč' v grščini?

Pomoč je 'voíthia'.   V grščini bi rekli 'voíthia'.

Priznati moram, da sem skeptičen   glede agende EU 2020.

To je očitno razširitev   Lizbonske pogodbe.

zato se zdi,   kot da le prestavljamo cilje.

Česar nismo naredili ...   -Gledalce bom le spomnil,

da je cilj   te ekonomske strategije bil,

da EU postane   najbolj konkurenčno območje.

Vemo, da se to ni izšlo.   -Seveda, leta 2010 se to ne bo zgodilo,

Z lizbonsko strategijo so začele   socialno demokratske vlade,

zdaj pa imamo bolj desnosredinske   ali konzervativne vlade.

Se strinjate,   da je zdaj zelo pomembno,