Santerjeva komisija je po obtožbah, ki so jo bremenile korupcije, zlorabe pristojnosti in goljufij, 15. marca 1999 odstopila. Ozrli smo se v preteklost in proučili, kakšno vlogo je imel Parlament pri odstopu Komisije.

Iz preteklosti: Odstop Santerjeve komisije

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/13765620/V001-0004-SL.srt

15. marca 1999 se je Santerjeva komisija   vdala po pogubnem poročilu

neodvisnih strokovnjakov in ob grožnji EP

Veliko komisarjev   je bilo obtoženih finančnih goljufij,

izstopala pa je francoska komisarka   za raziskave Edith Cresson.

Obtožena je bila zlorabe svojega vpliva,   saj je med osebjem

zaposlila znanca na položaj   znanstvenega svetovalca, ki ni obstajal.

Go. Cresson je sorodnikom ponudila   pomembne dobro plačane položaje,

in sicer na nejasen in nepregleden način.

Najprej je finančni škandal   izbruhnil v Komisiji,

ko je bilo predstavljeno   zelo kritično poročilo.

Sledila je objava v medijih   in škandala ni bilo več mogoče utišati.

Takrat je v evropskih institucijah   mrgolelo nepravilnosti,

razširjene so bile usluge,   prevare in korupcija.

Prvič si je Parlament drznil   napasti Komisijo neposredno.

Škandal je zanetil   odbor za proračunski nadzor.

je potrdil vlogo Parlamenta   kot politične sile znotraj EU.

Parlament je pridobil resnične   zakonodajne pristojnosti.

Menilo se je, da ima Parlament   le postransko vlogo,

Svet pa ima zakonodajne pristojnosti,   a to se je spremenilo.

Odnos Parlamenta do Komisije   se je začel spreminjati.

Odslej so zaslišanja komisarjev   v Parlamentu pomenila

Komisija je menila –   kot je določeno v pogodbi –,

Po škandalu so ustanovili OLAF,   Evropski urad za boj proti goljufijam.

Izidi sodnih obravnav   so bili različni.

ugotovilo, da nekdanja   francoska premierka

kot komisarka ni izpolnjevala   svojih obveznosti.

pa je bila Edith Cresson oproščena   zaradi pomanjkanja dokazov.