Kaj se bo spremenilo? Bo Grčija zapustila evrsko območje? Bo novo geslo 'rast' in nič več 'varčevanje'? O tem smo povprašali Nemca Wernerja Langna in Grka Nikolaosa Chountisa.

Pogovor: Po volitvah v Franciji in Grčiji

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/15975624/n003-0185-sl_mf.srt

Francozi in Grki so se  na volišča odpravili 6. maja.

V Elizejsko palačo se bo vselil  socialist François Hollande,

največji grški stranki  pa sta postali poraženki volitev.

Kako se bo Evropa spremenila  zaradi izidov teh volitev?

O tem smo povprašali nemškega člana  EPP Wernerja Langena

in grškega člana GUE/NGL  Nikolaosa Chountisa.

Zanimalo nas je njuno stališče  glede nedavnih volitev.

Francija je drugo največje gospodarstvo  v evrskem območju.

Reforme mora izvesti.  Popuščanja ne bo.

Ne dvomim, da bo Francija spoštovala  veljavne dogovore in pogodbe.

Situacija v Grčiji pa je bolj zapletena.

Grki imajo seveda pravico  glasovati za ekstremiste,

A to škoduje vladanju.  Temu je tako že desetletja.

Politiki niso naredili domače naloge,  državljani so jih kaznovali.

Mislim, da izidi volitev  v Franciji in Grčiji dajejo upanje,

da se bo vizija spremenila,  tudi politika varčevanja,

ki jo lahko imenujemo nemška politika  v kontekstu te krize.

Kako naj bi stvari zdaj  potekale v prihodnje?

Več varčevanja  ali večji poudarek na rasti?

od Francozov in Grkov,  tu je še Irska in druge države.

Glavne prioritete so seveda  potrebe ljudi.

da morajo konsolidacijo proračuna  spremljati ukrepi za rast.

Obstoječe priložnosti  moramo izkoristiti učinkoviteje.

Grčija je v zadnjih desetih letih  prejela več kot 60 mrd EUR,

a je prezrla ukrepe za rast  v korist prenapihnjenega javnega sektorja.

Utaja davkov in druga vprašanja,  ki zavirajo rast, niso bila rešena.

Ni razlogov za popuščanje  v teh primerih.

Kot bodo pokazali odzivi  na finančnih trgih,

morajo države same vestno  opraviti svojo domačo nalogo.

Ali to pomeni odhod Grčije  iz evrskega območja?

Če bo nova vlada  odpovedala mednarodne dogovore,

ne pozabimo pa tudi na reševalni paket,

potem mora država izstopiti iz EU –  Grki se morajo tega zavedati.

Ne moremo v nedogled  Grčiji dajati denarja,

če država ni sposobna izvesti  najosnovnejših reform.

Evrsko območje mora podpreti Grčijo  in druge države v tej krizi.

A če želimo Evropo za ljudi,  za gospodarsko in socialno kohezijo,

a kot je dejala Merklova,  bi nas to stalo več kot reševanje Grčije.

Kanclerka Merklova je doslej vztrajala  pri strogih varčevalnih ukrepih.

Veliko ljudi zahteva programe za rast.  So ti programi rešitev?

Menim, da je to tretji način  reševanja tega problema.

Edini način spodbujanja  razvoja in rasti

je mešanica različnih ukrepov,  ne le varčevanje.

in doseganja rasti in razvoja  v celotnem evrskem območju.

Ne vem, kako lahko nekdo  pride to takšnega sklepanja.

Strategija Merklove je ves čas usmerjena  v konsolidacijo proračuna in rast.

Na vrhu EU marca je bila potrjena  usmerjenost v ukrepe za rast.

je bil narediti EU za vodilno,  na znanju temelječe gospodarstvo na svetu.

Evropa 2020 je sedanja strategija EU  za rast in infrastrukturo.

Dogovori so sklenjeni,  a države jih morajo izvesti.

Nemška vlada Grčiji ne more  olajšati izvajanja odgovornosti.