Ameriške univerze z višjimi plačami in boljšimi razmerami za poklicno napredovanje privabljajo najboljše evropske študente in raziskovalce. Italijanska fizika, zaposlena pri CERN-u, predstavljata svoji zgodbi.

Poročevalec: Beg možganov

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/14936315/m003-0075-sl.srt

Evropa doživlja beg možganov  zaradi pomanjkanja sredstev.

Evropski poslanci trdijo,  da moramo več vlagati v raziskave,

V Ženevi smo obiskali Evropsko  organizacijo za jedrske raziskave,

center, ki privlači  najboljše fizike iz Evrope in sveta.

v CERN-u, Evropski organizaciji  za jedrske raziskave

v mednarodnem laboratoriju, ki se nahaja  na meji med Švico in Francijo.

Raziskovalec Alessio Bonato  je v center prišel pred dvema letoma.

29-letnik je na Univerzi v Hamburgu  v Nemčiji opravil doktorat.

Njegove raziskave v organizaciji CERN  financira Univerza Hopkins v ZDA.

ponudba je bila zelo konkurenčna,  univerza je prestižna.

Tudi ona je sodelovala z Američani,  z MIT v Bostonu.

Vendar je podpisala pogodbo  z italijansko Univerzo v Turinu.

Oba raziskovalca delata  z največjim pospeševalnikom na svetu.

Tukaj analizirajo vzajemno delovanje  delcev, ki jih vse bolj pospešujejo.

Cilj je simulirati veliki pok  in odkriti izvor materije.

Alessijeva študija bo ameriškim  raziskavam prinesla prestiž,

Spada med redke Italijane,  ki so pridobili raziskovalno štipendijo.

Uvedla jih je vlada,  da bi zaustavila beg možganov.

Financira raziskovalne projekte mladih  s tremi leti izkušenj v tujini.

Pogodbo lahko obnovijo  za največ šest let.

ob tem pa sem izvajala  raziskave na centru CERN.

Roberta in Alessio imata  podobne strokovne izkušnje.

Kaj menita o italijanskem sistemu po tem,  ko sta delala za ameriške univerze?

V Italiji v nekaterih primerih  sistem ne deluje dobro,

kajti pogosto je v skupino  vključen nek sin ali vnuk samo zato,

da je nekdo zadovoljen.  To se v ZDA ne dogaja,

ker je financiranje odvisno  od rezultatov skupine.

V Italiji so stvari drugačne. Opraviti  morate preizkus, da vas zaposlijo.

Ameriške univerze imajo bolj proste roke,

predvsem zato, ker imajo več sredstev  in jih lahko svobodneje uporabljajo.

Razlika je v financiranju,  ne v kakovosti poučevanja,

na obisku CERN-a s skupino  univerzitetnih študentov.

Predstavljajo približno 10 % zaposlenih  v tem mednarodnem centru.

Trenutno tri od štirih poskusov  v centru CERN vodijo Italijani.

Strokovnjaki so italijanski,  sredstva pa pogosto pridejo od drugod.

Danes s težavo zagotavljamo  raziskovalne štipendije,

dvoletne pogodbe za mlade,  ko končajo doktorski študij.

Italija nameni nekaj več kot 1,10 %  svojega BDP za financiranje raziskav.

Daleč je od tega, da doseže cilj 3 %,  kot ga je predpisala Evropska komisija,

da bi EU postala  bolj mednarodno konkurenčna.

Nekateri raziskovalci pravijo,  da so italijanske plače nizke glede na

standard EU,  in za polovico nižje od ameriških.

Italija izgublja svoje možgane  in nobenih ne pritegne iz tujine.

Zelo malo tujih raziskovalcev  prihaja raziskovati v Italijo

Mislim, da je to predvsem zato, ker naše  ponudbe niso finančno konkurenčne,

Alessio se je odločil, da se ne bo vrnil  v Italijo, saj raje dela v tujini,

kjer ima večje možnosti za višjo plačo  in boljše poklicne možnosti.

Rad delam, potujem, živim v različnih  krajih, nabiram nove izkušnje.

Svoje države ne pogrešam in  to mi omogoča, da imam več možnosti.