Kriza leta 2008 je razkrila visok primanjkljaj in javni dolg v številnih državah. Kako Evropa ureja različne nacionalne proračune? Slika je vredna 1000 besed.

Evropski semester - orodje za ohranjanje preudarnosti držav

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/11589477/v007-0041-sl.srt

Od držav članic in tistih, ki so to želele  postati, se je pričakovala omejitev dolga

na 3 % bruto domačega proizvoda in  raven javnega dolga na 60 %.

Tako bi naj zagotovili, da krize ostanejo  težava preteklosti, in stabilnost v prihodnje.

Do tukaj je bilo vse v redu.  Toda leta 2008 je izbruhnila kriza.

Takrat je več držav članic priznalo, da  v resnici niso popolnoma spoštovale teh pravil.

Do krize je prišlo zaradi vrste razlogov,  vendar ni prav nič pomagalo,

da je vsaka država sama zase izvajala svoje  knjigovodske in proračunske storitve.

Tako so leta 2010, ko je Evropska unija  na novo opredelila svojo strategijo za rast,

cilji vključevali boljše usklajevanje  nacionalnih politik, na področjih kot so:

Države članice in institucije EU  zdaj tesneje sodelujejo

z natančnim časovnim razporedom med pripravo  nacionalnih proračunov.

EU omogoča boljše spremljanje  dogajanja v državah članicah.

Vse te institucije lahko o tej zadevi  izrazijo svoje mnenje.

Najprej Evropska komisija določi  prednostne naloge EU za prihodnje leto.

Evropski parlament in Svet  jih nato obravnavata in odobrita.

Na začetku vsakega leta se tako za  vsako državo članico preučijo

njene gospodarske razmere,  reformni programi

Evropski parlament lahko pozove predsednike  drugih institucij na obravnavo vprašanj,

ki se nanašajo na evropski semester in  pozove k dialogu z državami članicami.

predsedniki držav in vlad članic oblikujejo  gospodarske in fiskalne smernice za EU.

Potem se države članice same odločajo,  ali bodo sledile tem smernicam

s svojimi programi reform in načrti za  zagotavljanje stabilnih javnih financ.

Institucije EU nato pregledajo  gospodarske razmere in

politike vsake države ter izdajo  priporočila za vsako posamezno državo članico.

Države morajo ta priporočila  upoštevati