Skupna kmetijska politika je napačno razumljena in napačno predstavljena politika EU, zato mora biti bolje razložena, pravi evropski poslanec Paolo De Castro. Kot novi predsednik Odbora za kmetijstvo želi to stanje izboljšati.

Intervju: Predsednik Odbora za kmetijstvo meni, da je SKP povsem preprosta

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/15149059/P005-00084-S-SL.srt

Paolo De Castro,   pozdravljeni na EuroparlTV.

Pravkar ste bili izvoljeni kot   predsednik Odbora za kmetijstvo.

Pomemben odbor, zlasti,   če bo ratificirana Lizbonska pogodba,

kajti potem bo imel moč soodločanja   v kmetijskih zadevah.

To je pomembna in zahtevna vloga.   Kako jo boste izvajali?

Najprej bi rad pojasnil,   da kmetijstvo in razvoj podeželja

še vedno predstavljata več kot   40 % gospodarskih virov EU.

Soodločanje, če bo irski referendum   2. oktobra uspel,

To je prva stvar, ki sem jo povedal   svojim kolegom v Odboru,

da verjetno še nismo dojeli,   kaj to pravzaprav pomeni.

Ne razume vsak,   kaj soodločanje pomeni.

brez podpore   Odbora za kmetijstvo EP.

To je zahtevna vloga,   in že na začetku mandata

se soočamo s to veliko oviro,   revizijo finančne perspektive.

Kot ste dejali, kmetijstvo zajema   40 % delež proračuna EU,

države z malo kmetijstva na severu EU   bi rade kaznovale kmetijstvo;

kako nameravate delati   v okviru kmetijske reforme,

da boste ohranili   dovolj velik proračun za kmetijstvo?

To je velik izziv. Ko je Franz Fischler   opravil reformo leta 2002,

vmesno oceno, mu je uspelo izvesti   pomembno reformo

s proračunskimi jamstvi iz   francosko-nemškega sporazuma.

Tokrat je težava v tem, da se moramo   najprej posvetiti finančni reformi,

Torej zagovarjate kmetijstvo   in govorite o drugih zadevah.

zakaj Evropa potrebuje SKP.   -Zakaj Evropa potrebuje SKP?

SKP ne potrebuje le 10 milijonov   evropskih kmetovalcev.

Potrebna je tudi za 500 milijonov   državljanov EU. In to je glavno.

Kajti če želimo, da bo kmetijstvo   spoštovalo okolje,

da bo upoštevalo dobrobit živali,   si prizadevalo za varnost hrane,

saj naši potrošniki želijo varno,   zdravo hrano, trajnostno kmetovanje,

z blagim kmetovanjem,   ki zagovarja naravne vire,

ki si prizadeva za spoštovanje okolja ...

Vse to lahko dosežemo le   s Skupno kmetijsko politiko.

Reforma iz leta 2002 je bila tista,   ki je povezala sredstva iz SKP,

ne s proizvodnjo,   temveč z vedenjem kmetovalcev.

To je glavno. Sredstva so dodeljena,   če se vedenje sklada z zahtevami EU.

Sistem SKP pa je deležen   velikih kritik.

Nekateri pravijo,   da je od vojne preteklo toliko časa,

Lahko bi dejali, da je to star argument.

Da bi zagotovili kakovost,   potrebujemo moderno kmetovanje.

A še drug argument je: proizvajalci   pravijo, da dobijo zelo malo,

Za primer, kar je za vas kot italijansko   državljanko pomembno, je mleko.

Mleko stane 20-24 centov na liter, a   evropski državljan plača 1-1,50 evra.

Kmetijska politika cen   ni spreminjala od leta 1992.

Razlika med proizvodno ceno   in nakupno ceno

Potrebne so pojasnitve, sicer bomo še   naprej, kot nekateri britanski časopisi,

Morda nekateri ameriški časopisi.   -Nekateri ameriški časopisi, da.

In potem Američani porabijo 77 milijard   dolarjev za svoj kmetijski zakon ...

Z reformami tekmujemo z ZDA.   -Da. K temu se bomo vrnili kasneje.

Politika neposrednega dodeljevanja   sredstev velja za dohodke, a ne -

kot prej, kot ste omenili -   zaradi potrebe po proizvodnji,

ko je proizvodnja morala zadovoljiti   določeno povpraševanje.

Zdaj je financiranje odvisno od vedenja.

Razklop so uvedli,   da bi zadovoljili potrebe državljanov.

Če se vrneva k tej,   no, morda ne reformi SKP,

Kako se boste soočili s pogajanji,   v katerih boste težko utemeljili SKP?

Kljub razhajanjem v letu 2002,   ko je Fischler uvedel reformo,

s pomočjo francosko-nemškega   sporazuma o proračunu,

moramo zdaj predvideti   vsebinsko razpravo.

Kot predsednik Odbora   sem svojim kolegom dejal,

da bi morali odpreti razpravo   o upravičenosti obstoja SKP

in katere so koristi,   ki jih državljani EU imajo od SKP.

v kateri bom razložil   pomen SKP državljanom,

odpravil se bom v evropske prestolnice,   da jim to razložim na licu mesta.

Preden se posvetimo proračunu,   skušajmo razumeti,

kaj državljani pričakujejo od SKP   in kaj SKP lahko stori zanje.

A tukaj je še objektivna težava   - v težkih časih

imamo še finančno krizo,   ki še kar traja.

EP bo vzpostavil majhen odbor,   ki se bo spopadel s krizo.

Do zdaj je čudež kruha in ribe   uspel le enemu možu,

in tukaj vidimo težavo:   če odejo povlečemo na eno stran -

in Lizbonsko strategijo, ki jo švedsko   predsedstvo želi znova zagnati,

kako jo lahko povlečemo na drugo stran?

Odgovoril bom s provokacijo.   Če bi SKP bolje poznali,

ko smo se morali spopasti   s to resno gospodarsko krizo,

Lahko bi se posvetili povečevanju virov.

Prihajam iz južne Italije, področja,   ki ga je kriza zelo prizadela.

Ali veste, kam gredo bivši delavci   iz pohištvene industrije,

tisti iz Melfija, iz Apulije?   Delajo na kmetijah.

Kmetijstvo je bilo vedno neke vrste   rezervoar za zaposlovanje,

ko industrija ni zmogla   več zagotoviti plač za delavce,

je kmetijstvo delovalo   kot neke vrste družbeni blažilec.

Cene so grozljivo nizke,   sredstva za SKP so bila zmanjšana,