Odvetnica, zagovornica človekovih pravic Nasrin Sotoudeh in filmski režiser Jafar Panahi iz Irana sta prejemnika letošnje nagrade, ki jo Evropski parlament podeljuje za svobodo mišljenja. To je njuna zgodba.

V bližini: Saharova nagrajenca 2012

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/16161091/m005-0029-slx.srt

12. junija 2009 si je na volitvah  v Islamski republiki Iran

Mahmud Ahmadinedžad zagotovil nov  štiriletni mandat predsednika države.

ki so obsojali goljufive volitve.  Sledila je krvava represija.

Še mesece so se vrstile samovoljne  aretacije ljudi iz vseh družbenih slojev.

Nasrin Sotoudeh, odvetnica,  ki se bori za človekove pravice,

in režiser Jafar Panahi sta bila  aretirana in obtožena.

Evropski parlament jima je  letos izkazal spoštovanje

z dodelitvijo nagrade Saharov,  nagrade za svobodo mišljenja.

Iran je država, kjer se  dogajajo stvari, povezane

s človekovimi pravicami, smrtno  kaznijo, vsakodnevnimi kršitvami.

Je država z zelo strateško lego  glede dogodkov v Siriji.

je nasprotno tistemu,  ki ga ima Evropska unija.

Prisilno izgnan se je Karim Lahidji  nastanil v Parizu,

kjer se že 30 let bori za  človekove pravice v Iranu.

Moja karierna pot je povsem  enaka poti Nasrin Sotoudeh.

Leta 1981 sem izvedel, da so zame  izdali nalog za aretacijo.

In primoran sem bil na skrivaj  zapustiti državo. Prek Turčije

In tako je bila Nasrin kot  odvetnica političnih zapornikov

aretirana in obtožena  na šest let zapora

s prepovedjo opravljanja  odvetniškega poklica.

ji sem ter tja prepovejo  tedenske obiske.

Julija lani so njenemu možu  in 12-letni hčeri

S takšnimi pritiski,  pa čeprav bi bili simbolični,

skušajo zlomiti voljo  in uporništvo Nasrin.

se upira z že četrto  gladovno stavko.

Iranska odvetnica v izgnanstvu  in Nobelova nagrajenka za mir 2003

Shirin Ebadi potrdi, da je Nasrino  zdravstveno stanje zelo resno.

Nasrin Sotoudeh gladovno stavka  že več kot 40 dni.

Situacija je kritična in skrbi nas,  da je njeno življenje v nevarnosti.

Zgodba se tu še ne konča. Režimsko  represijo čutijo tudi umetniški krogi.

Potem ko so mu leta 2010 prepovedali  oditi na filmski festival v Cannes,

je bil Jafar Panahi,  mednarodno priznani režiser,

obtožen na šest let zapora in  20-letno prepoved opravljanja poklica.

Režim mu ni odpustil sodelovanja  v povolilnih protestih.

Njegovo svobodno ustvarjanje filmov  jih plaši, pa vendarle …

Jafar Panahi ne režira  političnih filmov.

Je režiser … Kako naj rečem?  Ozira se z moralnega gledišča,

stvarnosti v njegovi državi.  Z vsem srcem je Iranec.

Ni filmski ustvarjalec, ki bi napadal,  ali na koga kazal s prstom.

Panahiju uspelo iz Irana  skrivaj dostaviti ključek USB,

na katerem je bil novi film  z naslovom 'To ni film'.

Canneski festival je sklenil, da ga bo  uradno predvajal na festivalu 2011

ki je pod prisilo, se ga ovira,  onemogoča, cenzurira …

Je zgodba režiserja,  skrčena na branje scenarija

in omejena na snemanja  v njegovi dnevni sobi.

Film ni nikoli, kar pripoveduješ,  je tisto, kar zrežiraš.

Pred kratkim naj bi delegacija  EP za odnose med EU in Iranom

odpotovala v Teheran,  a je obisk odpovedala,

saj so iranske oblasti zavrnile možnost,

da bi se srečali z Nasrin Sotoudeh  in Jafarjem Panahijem.

A to še ne pomeni, da bi morali  opustiti delo delegacije.

Ne gre le za to, da odidejo v Iran,  za izboljšanje človekovih pravic.

pa redno poročajo o teh zadevah  v Evropskem parlamentu,

da bi izboljšali pravice  v iranskem režimu.

Menim, da parlamentarna diplomacija  v obliki delegacije EU-Iran

ali celo drugih občutljivih  regij na tem svetu

vsaj dokler se delegacija zaveda,  da ima dvojno poslanstvo, ki se tiče

tako oblasti, kot nasprotnikov, civilne  družbe in zagovornikov človekovih pravic.