Evropski poslanec Gualtieri podaja izvedenski vpogled v premagovanje težav na poti do ekonomske unije, dobitnik nagrade Lux pa pravi, da se lahko Parlament uči iz njegovih filmov.

Bančna unija: združba bratov? - Enotnost skozi kinematografijo

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/16459582/m004-0100-slx.srt

Pozdravljeni in dobrodošli  v 100. izdaji oddaje 7 dni v Evropi.

Oglašamo se iz Parlamenta v Strasbourgu.

V prvi oddaji pred dvema letoma  smo govorili o krizi.

Trojka je obiskala  Grčijo, Portugalsko in Irsko

ter pojasnjevala reforme, ki so jih  države morale izvesti za posojila.

Dve leti kasneje  še vedno govorimo o krizi.

Vendar pa zdaj oblikujejo  trajne rešitve za preživetje evra,

vključno z bančno unijo  in urejenim reševanjem propadlih bank.

Pozdravljeni, Roberto Gualtieri.  -Lep pozdrav.

in eden od treh šerp Parlamenta,  ki se z vladami

pogajate o prihodnosti  naše ekonomske unije.

Torej ste najbolj verodostojna oseba  za pogovor o ukrepih,

zlasti v zvezi z bančno unijo  in propadanjem bank.

naju čaka minuta kratkih vprašanj  in še krajših odgovorov.

V predhodnih volitvah Demokratske stranke  ste podprli neuspešnega kandidata.

Ali lahko Matteo Renzi zmaga na volitvah?  -Da.

Ste naklonjeni evropskim  protikriznim ukrepom? -Ne.

So za uravnoteženje proračuna  potrebni rezi? -Ne.

Ali obstajajo drugi načini  za reševanje krize? -Da.

Si bo Nemčija premislila  na decembrskem vrhu?

Ali bodo morale države članice podpisati  pogodbe za spoštovanje obveznosti?

Ali ukrepi za zniževanje brezposelnosti  delujejo?

Ali ste optimistični glede Evrope?  -Sem, kljub vsemu.

so dvostranske pogodbe,  ki jih boste izpogajali vi,

in sicer v zvezi s spoštovanjem  razporeda reform.

in kaj lahko država dobi  v zameno za dodatne obveznosti?

kajti čeprav Svet poudarja, da  obstajajo dogovori o določenih vprašanjih,

To je kompromis Evropskega sveta  za december,

med Svetom in Parlamentom ter šerpami  glede nasprotujočih se stališč.

O tem boste govorili na sestanku šerp.  Kako poteka?

Miza je zelo velika,  kajti šerpe prihajajo iz vseh 27 držav

in zastopajo premiere ...  Oprostite, iz 28 držav članic ...

ter šerpe iz Parlamenta, Komisije  in Evropske centralne banke.

Ali je predstavnik Nemčije  najbolj agresiven? –Da, precej.

Kaj pa italijanski šerpa?  -On druge spodbuja k agresivnosti.

Ali se italijanski šerpa trudi  za udeležbo drugih držav?

Da, obstaja solidarnost med Francijo,  Belgijo, Italijo in EP.

Vprašanje, ki sem mu  na prejšnjem sestanku nasprotoval,

je, da bi ta sistem moral okrepiti  koordinacijo ekonomskih politik.

za pravno zavezujočo ekonomsko politiko,  oblikovano v Bruslju,

torej obstajata dva sistema,  sankcije ali spodbude.

Sankcije obstajajo le  za prekomerne primanjkljaje.

Težava je v tem,  da določene države pravijo,

da spodbude včasih delujejo,  a ne vedno.

Moje vprašanje je: v čem je smisel  orodja spodbude, če spodbude sploh ni?

Podobno je pogodbi za Italijane.  -Berlusconijevi.

a države, ki so manj politično in  gospodarsko stabilne, so pod pritiskom.

Obstaja tveganje milih ukrepov pri močnih  državah in ostrih ukrepov pri šibkih.

Italija je upala, da bo v zameno  dobila jamstvo za evroobveznice,

zdaj pa je jasno, da jih nova  nemška vlada sploh ne bo dovolila.

Kaj lahko Italija pridobi v zameno  za sprejetje teh močnih omejitev?

Spremeniti moramo filozofijo  teh pogodb.

za reševanje velikih neravnovesij  znotraj evrskega območja tako,

da bi posameznim državam  naložili domačo nalogo.

To morajo biti zaveze,  ki so tudi nagrajene.

Kaj bi recimo države dobile  v zameno za pokojninsko reformo?

a zahteve EU bi morale biti  bolj jasno opredeljene,

ali fiksna višina sredstev  za univerzitetne raziskave.

Kratko- in srednjeročno  potrebujemo resno spodbudo.

Morda finančno spodbudo, zarodek  dopolnilnega proračuna evrskega območja,

Zlato pravilo o naložbah,  omilitev pakta za stabilnost.

Takšen kompromis bi bil smiseln.  Ni nam všeč zasnova.

Prekinjam vas, ker si bomo zdaj  ogledali še druge tedenske novice.