Vsak četrti Evropejec se zdravi v drugi evropski državi. Kakšne pa so njihove pravice, ko prestopijo mejo?

Novice: Čezmejna zdravstvena oskrba

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/15054964/G002-90601-003-SL.srt

Luca Onorante trpi za resno   pljučno boleznijo.

Živi v Italiji, a odločil se je,   da se bo zdravil v Nemčiji.

Tam ga bo operiral eden od najboljših   evropskih strokovnjakov.

Luca spada med 4 % Evropejcev,   ki zdravstveno oskrbo poiščejo v tujini.

Kaj pa pravice pacientov,   ko prečkajo mejo?

Evropska zakonodaja   je na tem področju nejasna.

V Parlamentu so glasovali   o ukrepih za zaščito pacientov.

A kdo bo povrnil   stroške zdravljenja in zdravil?

Evropski poslanci zahtevajo   jasnejše predpise za povračilo stroškov.

Vsaka država bo svojim državljanom   povrnila stroške, če se zdravijo v tujini.

Država lahko zavrne povračilo,   če so stroški zdravljenja previsoki.

V Veliki Britaniji so denimo   čakalni seznami zelo dolgi.

Zato se je veliko pacientov odločilo,   da se zdravi v Franciji.

V vsaki državi bodo vzpostavili   kontaktne točke.

Preden bodo pacienti   prejeli čezmejno oskrbo,

bodo dobili informacije   o oskrbi in njihovih pravicah.

Imenovan bo evropski varuh   bolnikovih pravic,

ki bo reševal primere   napačnega zdravljenja ali povračil.

Ta sodnik bo moral najti rešitve   za pritožbe pacientov.

Bojijo se zdravstvenega sistema   dveh hitrosti na škodo revnih pacientov,

ker si le bogati pacienti   lahko privoščijo zdravljenje v tujini.

Nekateri poslanci so govorili   o zdravstvenem turizmu.

O tem bo odločal   novi Evropski parlament.