Kibernetski kriminal je vedno večja grožnja informacijskim omrežjem in glovalnemu gospodarstvu. Bi sodelovanje držav članic omejilo ali povečalo nevarnosti napadov? Vprašali smo poslanca Andreasa Schwaba.

Zadnja priložnost za pogajanja o varnosti na spletu?

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/11874231/n003-0310-sl.srt

Andreas Schwab,  pozdravljeni in dobrodošli.

Današnja tema  je zaščita omrežij IT.

Zastopate Parlament in ste vodja  delegacije EP v tem trialogu.

Ko se institucije o čem  pogovarjajo v trialogu,

se vedno zdi, da je to zadnja  možnost reševanja težave. Zakaj?

Lani se je Parlament dogovoril  o t.i. strategiji za kibernetsko varnost.

Države članice je pozval,  naj prevzamejo odgovornost.

je Parlament uvedel novo smernico,  ki jo je predlagala Komisija

in ki vsem lastnikom  kritične infrastrukture zapoveduje,

da morajo infrastrukturo  narediti odporno, tj. trajno varno.

Kaj je kritična infrastruktura?  -To so glavni elementi blaginje

za evropske potrošnike,  recimo energija, zdravje itd.

Ti elementi so veliko bolj odvisni  od IT, kot se ljudje zavedamo.

Zato je pomembno, da potrošnikom  zagotovimo dolgoročno varnost,

v obliki skupnih naložb  za ohranjanje stabilnosti

zaradi zunanjih napadov  in notranje krhkosti.

Takih napadov je veliko.  Podatki za leto 2012 kažejo,

da je bilo napadenih 76 % MSP  in 93 % velikih podjetij.

Na začetku tega leta  ste izjavili naslednje:

Skupaj se moramo lotiti  nevarnosti, ki preti varnosti IT.

Za to ne potrebujemo  nove nadagencije EU.

Nacionalne agencije so usposobljene,  lahko se učijo druga od druge.

Zakaj je torej treba ukrepati  na evropski ravni?

Zmožnosti držav članic za izboljšanje  varnosti infrastrukture

imajo zelo različne značilnosti:  večje države imajo boljši standard,

v zadnjih letih so vlagale več sredstev,

manjše in vzhodnoevropske države  pa čaka še veliko dela.

Poudariti moramo,  da je obramba EU pred napadi IT

tako močna,  kot je močan njen najšibkejši člen.

Zato moramo zaupati, da bodo države  članice storile vse, kar je potrebno.

Pred leti je bila Estonija  tarča ruskih hekerjev,

Težava je pomembna,  a rešiti jo morajo države same.

Da bi vse to delovalo,  si moramo izmenjevati podatke.

Na začetku je bilo to  za podjetja in vlade obvezno.

Zdaj pa tega ni več v predlogu.  Zakaj ne?

Izmenjava podatkov seveda  vključuje zelo občutljive

Države članice pravijo, da imajo  dovolj znanja o potencialnih napadih,

nočejo pa, da bi občutljive  informacije končale v napačnih rokah.

Imamo pa naslednjo težavo:  države članice očitno

še ne uporabljajo veljavnih standardov.

Vendar bomo dali državam članicam  čas, da izpolnijo standarde,

saj razumemo, da je za izmenjavo  zaupnih podatkov potrebno zaupanje.

Besedilo k kibernetski varnosti  pričakujemo novembra.

So uporabniki interneta  na spletu res varni?

Kakšno besedilo bi za vas bilo popolno?

Naj odgovorim na drugo vprašanje:  besedilo EP je zelo dobro.

Pomeni začetek povsem  novega zakonodajnega področja,

Upam, da bo italijansko predsedstvo  trialog končalo novembra.

smernica je jasno usmerjena  v potrošnike kot državljane,

ki porabljajo energijo,  hodijo v bolnišnice,

uporabljajo zadevno  kritično infrastrukturo.

Ni pa namenjena potrošnikom,  ki v oblak prenašajo fotografije.

Ti morajo sami dognati,  da internet ni tako varen kraj

za shranjevanje fotografij  kot recimo dom.

Radi bi zagotovili, da so državljani  pri uporabi kritične infrastrukture

So torej državljani danes  varni, ko uporabljajo te storitve?

Pri kritični infrastrukturi bodo  s to smernico veliko bolj varni.

V drugih primerih  pa se bodo morali zavedati tveganja,

da lahko v teh sodobnih časih  informacije pristanejo v napačnih rokah.

Zato sta previdnost  in varstvo osebnih podatkov

Andreas Schwab, najlepša hvala.  -Hvala vam.