Tri od petih držav s statusom države kandidatke za članstvo v EU so uradno začele pristopna pogajanja. EuroparlTV si je ogledal njihov napredek.

Poročevalec: Jutrijšnje članice EU?

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/15718519/m003-0158-sl_mf.srt

Kljub gospodarski in finančni krizi,  ki pretresata Evropo,

EU ne spreminja svoje smeri  in se širi še naprej.

Z Romunijo in Bolgarijo se je število  članic EU povečalo s 25 na 27 držav.

Koliko držav bo sestavljalo jutrijšnjo EU?

EuroparlTV si je ogledal  pristopne procese.

Trenutno ima pet držav  status kandidatke za članstvo v EU,

vendar so pogajanja  uradno začele le tri:

Hrvaška bo zagotovo prva,  ki bo prestopila ciljno črto

Pogovori z Zagrebom so bili  odprti l. 2005 in so zdaj zaključeni.

Zadnji korak za Hrvaško  je ratifikacija njene pristopne pogodbe

s strani vseh držav članic in Hrvaške same,  ki bi se EU lahko pridružila l. 2013.

Ta strokovnjakinja za Balkan meni, da je  Hrvaška v zadnjih dveh letih povečala svoja

prizadevanja za izpolnjevanje  pogojev iz Bruslja.

Odločila se je, da opusti svoje  ladjedelnice, da ustavi subvencije,

zaradi česar bo več tisoč ljudi  postalo brezposelnih.

Prav tako se je začela  odločno boriti proti korupciji.

Proti nekdanjemu premierju in več drugim  višjim uradnikom je vložila obtožnice.

Pristopni proces je na Hrvaškem  poskrbel za preobrazbo.

Turčija pa ne stopa  po isti poti kot Hrvaška.

Pristopna pogajanja z Ankaro  so povsem obstala.

Težave povzročajo vprašanja  v zvezi z notranjim trgom,

Turčija od l. 1974  vojaško zaseda severni del otoka.

Odnosi med Turčijo in EU  v zvezi s članstvom

Delno zato, ker nekatere države članice  ne podpirajo članstva Turčije v EU,

pa tudi zaradi težav  v zvezi s ciprskim vprašanjem.

Dokler ciprsko vprašanje ne bo rešeno,

Turški veleposlanik pri EU  te razmere obžaluje.

Turčija ne razmišlja o tem,  da ne bi pristopila k EU,

Turčija je edinstvena. Nobena država  kandidatka, ki se je pogajala o pristopu

v letih, ki so pretekla od ustanovitve EU,

se ni spopadala s takšnimi težavami,  kot smo se mi.

Islandija je zadnja kandidatka, ki je začela  uradna pogajanja za pristop k EU.

Reykjavik ima to prednost,  da je večji del njegove zakonodaje

vendar bi pri pogajanjih lahko naleteli  na težave zaradi vprašanj, kot je ribolov.

Proizvodi morskega ribolova  predstavljajo 60 % izvoza te države,

ki jo skrbi možnost  uvedbe kvot iz Bruslja.

pogajanj o vprašanjih,  ki jih Sporazum EGP ne zajema.

To so občutljiva področja:  ribištvo, kmetijstvo, monetarna unija.

O njih se moramo pogajati  in doseči sporazum,

ki bo sprejemljiv tako za nas  kot tudi za Evropsko unijo.

Islandske načrte za vstop v EU  pa bi lahko najbolj ogrozili

Ob zaključku pogajanj bodo Islandci  na referendumu glasovali o tem,

Zadnja javnomnenjska raziskava kaže,  da 57,3 % prebivalcev Islandije

Nekdanji jugoslovanski republiki  Makedonija in Črna gora

imata status države kandidatke, vendar  pristopnih pogajanj še nista začeli.