Poslanec Bas Eickhout je novi evropski sveženj o energetiki in podnebju označil kot le senco drznih ambicij za boj proti podnebnim spremembam.

Razočaranje nad šibko evropsko ambicijo glede energije

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/16477131/n003-0277-sl.srt

Bas Eickhout, lepo pozdravljeni.  -Dober dan.

Komisar je pravkar sprejel  novi energetski sveženj, Obzorje 2030.

Kakšne so glavne spremembe glede  energetike in podnebja za prihodnost?

Na nek način je korak nazaj  na področju podnebnih politik.

To, kar vidimo, je v prvi vrsti  podnebni cilj za leto 2030:

zmanjšanje za 40 %. Za toliko moramo  zmanjšati emisije toplogrednih plinov.

To ste tudi zahtevali,  torej je to v redu?

Ne, želeli smo več.  Če pogledamo dolgoročni cilj,

moramo do leta 2050 doseči  med 80- in 95-odstotno zmanjšanje.

Leta 2030 bo cilj le polovičen,  nato pa imamo le še 20 let časa.

Torej EU zdaj odlaga svoja  prizadevanja na obdobje po letu 2030.

To smo sicer pričakovali,  a smo kljub temu razočarani.

Imamo obvezne cilje  v zvezi z obnovljivimi viri?

Pri obnovljivih virih  je stanje še bolj porazno.

Komisija zdaj na ravni EU predlaga  cilj 27 odstotkov, ki pa ...

Ne, ostaja nespremenjeno stanje,  leta 2020 smo že pri 20 odstotkih,

kar se bo do leta 2030 le malo zvišalo.

Na področju obnovljivih virov  torej ni nobenih ambicij.

Še bolj problematično je,  da ni ciljev na nacionalni ravni.

Torej sploh ne vemo,  kako bo EU dosegla teh 27 %.

To je korak nazaj, je znak za Britanijo,  da popuščamo.

Torej je Britanija dosegla svoje,  podnebje pa je poraženec.

Vendar imate Zeleni  močnega zaveznika v Nemčiji,

kajti Nemci so vodilni na področju  obnovljive energije v Evropi,

zelo si prizadevajo  povečati nacionalni cilj.

Menite, da je še kaj prostora  za razprave o tem?

prav tako potrebujejo ambiciozno Evropo.

Tega sedanji predlog ne prinaša,  zato upam, da bo Nemčija oziroma Merklova

V nasprotnem primeru bomo  na tem področju doživeli neuspeh.

Tretji cilj v prvem energetskem svežnju

je bila energetska učinkovitost.  Kakšen je zdajšnji cilj?

Ni ga.  O učinkovitosti ni nobene besede.

Komisija pravi,  da bo pozneje potekala revizija

in se bomo k vprašanju morda vrnili takrat.

A opustitev najučinkovitejšega ukrepa,  tj. porabe manj energije,

nakazuje,  da so velika podjetja dosegla svoje.

Drug močan element v prvem svežnju  je bil t.i. ETS:

sistem za trgovanje z emisijami,  borza z ogljikom.

Ali bo obstajal?  -Da, ETS bo še vedno obstajal,

Komisija pa predlaga  še eno strukturno reformo,

in sicer, da bodo po letu 2020  ustvarili nekakšen rezervni sklad.

Če bo dovoljenje preveč,  bo presežek romal v ta sklad.

No ja, predlog morda ni slab,  vendar ne rešuje problema.

Imamo ogromen presežek,  več kot 2 milijardi dovoljenj,

in vse, kar storijo,  je ta sklad po letu 2020.

a možnost vračanja na trg obstaja,  torej bodo trgi že od začetka

dolgoročno čutili negotovost,  presežek pa bo obstajal do leta 2030.

Zaradi zdajšnjih nizkih cen  in tega neambicioznega cilja

v zvezi z zmanjšanjem toplogrednih plinov

lahko napovem, da bodo cene ogljika  ostale zelo nizke vse do leta 2030.

Zdaj bo potekala  notranja evropska razprava:

marca Evropski svet, nato  zakonodajni postopek v EP, Svet,

drugi partnerji pa celo predlagajo  še manj, kot predlaga Evropa.

Zaobljubili smo se, da bomo prve zaveze  dali v prvem četrtletju leta 2015.

ga bodo ZDA presegle,  sežejo lahko dlje, kot zdaj sega EU.

Torej EU v tem smislu  res izgublja svoj položaj v svetu.

Vodilni položaj.  - Naš vodilni položaj

Kitajska?  -Da. Kitajska, Mehika in podobne države.

Če bomo tako nadaljevali,  bomo postali predmet posmeha.

Zdaj je bolj pomembno,  da bodo marca voditelji držav

To je le predlog Komisije,  in Barrosu tukaj ne uspeva.

prosim vas, naredite ta program  trdnejši in bolj ambiciozen,

drugače bo EU postala predmet posmeha  na mednarodni ravni.

Bas, najlepša hvala za pogovor.  -Ni za kaj.