Rebecca Harms in Daniel Cohn-Bendit govorita o težkem mandatu, ki ga je zaznamovala huda gospodarska kriza, in vprašanjih varovanja okolja, ki se potiskajo na obrobje.

Pregled petih let na čelu skupine Zelenih

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/11779645/v009-0005-sl.srt

Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze  je z 58 poslanci

četrta največja politična skupina  v Evropskem parlamentu.

Ker zagovarjajo enakost,  ima skupina dva predsednika,

Od leta 2009 sta na tem položaju  Rebecca Harms in Daniel Cohn-Bendit.

Zdaj se ozirata nazaj  na preteklih pet let.

Pozdravljena v zadnji priložnosti  v tem zakonodajnem mandatu,

ko lahko pregledata dogodke  zadnjih petih let.

Kot predsedujoča bi rekla,  da sta to obdobje zaznamovali

Spremembe v zvezi s tem  so nujne in neizogibne.

Pozdravljeni Daniel Cohn-Bendit.  -Lep pozdrav.

Pet let, od 2009 do 2014, čeprav  lahko v vašem primeru rečemo 20 let,

a zdaj se osredotočamo na ta mandat.  Če pogledate nazaj,

kateri trenutek  je bil za vas najpomembnejši?

Menim, da je bil odločilen trenutek  teh petih let

poskus Evrope, da se najde  v dolgem obdobju krize.

Šlo je za pritrjevanje in nasprotovanje,  a zame to ostaja pomembno vprašanje.

Potrebujemo proračun, ki se ne bo  financiral s prispevki držav članic,

temveč z lastnimi sredstvi Unije,  da bi se v času krize bolje prilagodili.

Za pravičnost krizne politike  je potrebnih veliko sprememb.

Nimam v mislih nekakšnega  evropskega zavarovanja za brezposelnost,

vendar moramo upoštevati,  kdo plačuje račune gospodarske krize.

Bančna unija, ureditev finančnih trgov  in sklad za reševanje bank:

tako lahko Evropa doseže pravičnost  v naslednjem mandatu.

Zeleni so bili udeleženi  pri vseh pomembnih vprašanjih.

Menite, da ste uspeli doseči cilje,  ki ste si jih postavili?

zlasti glede energetike, energetskega  prehoda in ureditve globalizacije.

Na teh področjih  je treba še veliko storiti.

Neprestano predstavljamo predloge  in poskušamo vplivati na razvoj dogodkov,

jih usmeriti v smer, ki je za nas  pravilna socio-ekološka smer.

Nato pa le opazujemo,  da so koraki v našo smer majhni.

V zvezi z zunanjo politiko  ste imeli lastne zamisli.

Primera Ukrajine in Sirije sta pokazala,  da se Evropa odziva prepočasi.

Ali prevladuje vtis,  da Evropa še ni globalni akter?

Menim, da smo se v zadnjem  zakonodajnem obdobju

izolirali od drugih,  ker smo izvajali majhne korake

v reševanju gospodarske krize  in krize evra.

Nezmožnost stabilizacije razmer  in enotnega oblikovanja odločitev

je poudarila našo slabost,  kar se tiče zunanje politike.

Če nisi notranje stabilen,  ne moreš zunanje delovati učinkovito.

Splošno stanje je, da mora Evropa  pod nekimi pogoji uspešno delovati.

Vzemimo za primer Tunizijo. Med vsemi  uporniškimi državami v Sredozemlju

kajti njen državni zbor  se je izkazal za učinkovitega,

saj so oblikovali ustavo  v pravem sodelovanju z družbo.

Če bo Evropa nudila  potrebno gospodarsko podporo,

bomo imeli vlogo, ki bi jo  na področju zunanje politike morali imeti.

Pravijo, da bodo na volitvah  prevladovali evroskeptiki,

da bodo plenarna zasedanja drugačna.  To se vsaj poudarja.

Volitve niso prepuščene usodi,  nanje je mogoče vplivati.

Če se bodo tisti, ki želijo graditi Evropo,  na volitve pripravljali s previdnostjo,

ker ne zaupajo lastni evropski identiteti  in političnim stališčem,

‘Naša suverenost je odvisna  od suverenosti Evrope,

in v današnjem globaliziranem svetu  nacionalna suverenost ne bo prevladala,’

če bodo ta argument  uporabili v volilni kampanji,

potem bo mogoče zasenčiti  prevladujoče evroskeptično vzdušje.

Zakaj ne boste kandidirali?  Mnogi so razočarani.

Kmalu bom dopolnil 70 let.  Po 20 letih v Evropskem parlamentu

sem sklenil, da se želim  v prihodnjih 10 letih življenja,

Jedrska energija, gensko  spremenjena koruza, plin iz skrilavca:

to so teme, za katere smo menili,  da bodo predmet velikih sprememb.

Vendar ni bilo veliko doseženega  v zvezi z jedrsko energijo,

in poraja se vtis, da se plin iz skrilavca  ponovno plazi v ozadje.

Večina v Evropski komisiji  in nacionalnih vladah

Gospodarsko krizo uporabljajo  kot odločen izgovor, da lahko

okolje, varstvo podnebja,  energetski prehod,

varstvo potrošnikov, dobro kmetovanje,  prepoved genskih sprememb počakajo,

tega ni na dnevnem redu  zaradi drugih prioritet.

To je velika napaka, kajti zeleno  gospodarstvo, energetski prehod

in trajnostno kmetovanje  imajo velik zaposlitveni potencial.

Podatki govorijo zase: brezposelnih  je več kot 26 milijonov ljudi.

Vprašanje torej je:  kaj počnejo Zeleni?

Zagovarjamo strategijo  za trajnostno gospodarsko rast.

Če bomo vlagali v trajnostno energijo  in energetsko učinkovitost,

Zeleni podajamo predloge, ki pa  imajo kot vsi predlogi tudi slabosti,

Ljudje sanjajo o boljšem življenju,  vendar na tuje stroške.

Veliko jim jih to obljublja,  a to se ne bo zgodilo.

To je druga stvar.  Imamo prave zamisli,

vendar jih ne znamo predstaviti  na spodbuden način.

Upajmo, da boste uspeli ljudi navdihniti  na majskih volitvah.