Od Mandele do Medvedeva - pomembne politične osebnosti so se zbrale v Berlinu ob počastitvi padca zidu. Europarltv je v Berlinu in Bruslju spremljala dogodke ob tem zgodovinskem datumu.

Novice: Ponedeljek, 9. november

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/15229325/N001-91109-SL.srt

Pozdravljeni v posebni izdaji   Novic na EuroparlTV.

Danes vsa Evropa praznuje   padec Berlinskega zidu.

Današnji gost, poslanec EP Werner   Schulz iz Vzhodne Nemčije,

ki praznuje 20. obletnico padca   Berlinskega zidu v vsem sijaju.

Kot vidite na posnetkih,   so se začeli ognjemeti.

Na Poljskem in Madžarskem   se je leta 1989 odprla železna zavesa.

Nekdanji poljski predsednik Lech Wałęsa

in madžarski predsednik sta sprožila   pomembne dogodke,

ki simbolizirajo padec Berlinskega zidu   in komunizma.

Stotine zidov iz polistirena   na razdalji več kot 1,5 km je padlo

Istočasno se je pred 20 leti   končala hladna vojna.

Pred 20 leti na današnji dan   se je zid odprl.

Mejo, ki je bila na prvi pogled neprehodna,

Kljub dežju je velika množica prišla,   da bi zaznamovala 20. obletnico padca.

in poslušat voditelje sil,   ki so Berlin okupirale pred letom 1989.

Med gosti je bil Dmitry Medvedev,   ruski predsednik,

Nicolas Sarkozy, francoski predsednik,   Hillary Clinton, državna sekretarka ZDA.

To bi bilo pred 20 leti   nepredstavljivo.

Spominjamo se zaveznikov, ki so izvedli   največjo humanitarno akcijo v zgodovini

in z več kot 250 000 preleti oskrbeli   prebivalce zahodnega Berlina.

je Angela Merkel povedala,   da nemška enotnost še ni dosežena.

Razlika v gospodarskem razvoju   je še vedno izrazita.

Stopnje brezposelnosti v nekdanji NDR so   dvakrat višje od tistih v zahodni Nemčiji.

med zadnjo širitvijo   Evropske unije leta 2007.

Takrat se je v Evropi   začelo novo obdobje.

Lizbonska pogodba je   naslednji korak v tem procesu.

Čas je za praznovanje   in zdaj smo vsi Berlinčani.

Padec zidu so nocoj   zaznamovali s slogom

v Parizu na velikem koncertu,   ki ga je pripravila Francija.

V Bruslju so pred EP reproducirali   kontrolno točko Charlie.

Checkpoint Charlie so jo imenovali   le zahodni zavezniki.

To je bil edini prehod za tujce in   zavezniške sile po postavitvi zidu.

Do izpred 20 let je točka zbujala strah,   zakaj torej njena oživitev v Bruslju?

Bruselj želi pokazati,   da je padec zidu pred 20 leti

vplival na zgodovino Evrope ter spremenil   življenja evropskih državljanov.

Svetovni voditelji so se zbrali v Berlinu,

majhen kos Berlina pa je prišel v Bruselj

kot opomin, da je od padca zidu   minilo komaj 20 let.

Namenoma je postavljen ob EP,   simbolu demokracije v EU.

Nekatere evropske države pa še   čakajo na demokratične svoboščine.

ki se nadaljuje in se nikoli   popolnoma ne zaključi.

Belgijski minister za zunanje zadeve je bil   prisoten ob rekonstruciji tega dela zidu.

Opomina iz preteklosti   in opozorila za prihodnost.

Mislim, da je treba ljudi   opominjati ravno tukaj pred EP,

da sta pred 20 leti obstajali   dve ločeni Evropi.

ZSSR je preteklost, a to ne pomeni,   da demokracija ni več ogrožena.

Svobodni so lahko srečni   in so se dolžni tega spominjati.

Padec zidu. O njem je sanjal   Werner Schulz, kot vsi demokrati.

A. Rogal se je pogovarjal s poslancem   EP, članom Zelenih, iz nekdanje NDR.

Werner Schulz dobrodošli na EuroparlTV.

Bili ste eden prvih zagovornikov   državljanskih pravic v NDR.

Kolegica iz vaše skupine Elisabeth   Schroedter je povedala,

da so dogodki ob 9. novembru 1989   presenetili gibanje za državljanske pravice

in da so zaustavili vaše načrte   o reformi NDR. Se strinjate?

Ti dogodki so presenetili ves svet,   saj niso bili predvideni.

Potek zgodovine ni enakomeren,   včasih so odkloni nepričakovani.

To je bil čaroben trenutek za vse,   tudi za zagovornike državljanskih pravic.

Bila je revolucija za svobodo   in svoboda je zmagala.

To je bila samoosvoboditev   dejavne generacije.

Ob padcu zidu NDR   ni prenehala obstajati čez noč.

Načrti o reformi so bili   še vedno na mestu.

Zakaj reforma NDR ni bila nikoli izvedena.

Kaj bi NDR postala brez zidu?   To je bila volja ljudi.

Nemci so hoteli ponovno združitev.   Želeli so živeti v družbi,

ki bi jim ponudila svobodo,   pravičnost in blaginjo.

Mnogi so menili, da sami tega   ne bomo mogli doseči dovolj hitro.

Na koncu je bilo podobno   kolektivnemu potovanju iz države.

Ob koncu spregovoriva še   o Evropi in evropski perspektivi.

EP praznuje demokratično revolucijo   vzhodne Evrope.

Kaj to pomeni za vas glede na to,   da ste bili nedavno izvoljeni v EP?

Takrat je to zame pomenilo vrnitev v   Evropo. Od začetka 80. let

NDR nisem smel več zapustiti   in oditi na zahod ali vzhod.

Ti ustrahovalni ukrepi   so nas držali v podjarmljenosti.

Naš slogan na volitvah leta 1990 je bil

'Ne na desno ali na levo,   ampak naravnost k Evropi.'

Trajalo je dlje od pričakovanj,   toda v Bruslju sem zadovoljen.

Pripadati združeni Evropi   s 27 državami so bile naše sanje.

Sodelovali smo pri oblikovanju   evropskega projekta.

Širitev EU z državami iz vzhodne Evrope   je zaznamovalo obdobje.