Nemško ustavno sodišče je soglasno potrdilo Lizbonsko pogodbo in Evropski parlament je eden od zmagovalcev te odločitve, pravi nekdanji predsednik odbora za ustavne zadeve.

Intervju: Jo Leinen o Nemčiji in Lizbonski pogodbi (daljša različica)

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/14821708/P005-00070-L-SL.srt

Jo Leinen,   dobrodošli na EuroparlTV.

Kot poslanec ste strokovnjak   za ustavne zadeve.

ste predsedovali   odboru za ustavne zadeve.

Nemško zvezno ustavno sodišče   je izreklo dolgo pričakovano sodbo

Odzivi v nemških medijih   so bili pozitivni in celo navdušeni.

Sodbo so sprejeli kot mejnik   in vodilno odločitev z vidika demokracije.

Vesel sem, da so Lizbonsko pogodbo   potrdili brez zadržkov.

Vse pritožbe in nasprotovanja   glede Pogodbe so ovrženi.

Glede istih zadev   so se pritoževali v drugih članicah,

vendar je mnogo kritik   neupravičenih.

Pritoževali so se, da Pogodba   ne obravnava socialnih vprašanj

Skozi zadnja vrata?   Če lahko tako rečem.

Točno. Nekateri so celo trdili,   da bo pogodba omajala demokracijo,

zmanjšala človekovo dostojanstvo   in kršila človekove pravice.

Toda Lizbonska pogodba   bi naj dosegla ravno nasprotno

Odločna potrditev Lizbonske pogodbe   s strani sodišča je zelo pozitivna.

Toda ali ni pri tem   tudi nekaj negativnih vidikov?

Čeprav je sodišče odločilo,   da je Pogodba v celoti skladna

z ustavnim pravom,   nekateri kritiki izpostavljajo,

Nemški parlament in zvezni svet   nista izpolnila svoje dolžnosti

in nista sodelovala   pri evropskem združevanju,

saj nista sprejela   nemškega spremnega zakona,

ki je potreben   za izvajanje Lizbonske pogodbe.

Pogodba si prizadeva   za tesnejše sodelovanje nacionalnih vlad.

Evropski parlament   ima s Pogodbo več pristojnosti,

pri čemer so tudi nacionalni parlamenti   dobili določene obveznosti.

Nemško ustavno sodišče je opredelilo   in poostrilo te obveznosti.

Izpostavili so, da je za določene zadeve   potrebno glasovanje v parlamentu

preden lahko Nemčija   uresniči odločitev v Bruslju.

Torej so namenoma povečali vpliv   nacionalnega parlamenta.

Do zdaj je bilo vse dobro.   Te odločitve smo lahko veseli.

Sodišče je menilo, da zakon,   predstavljen v parlamentu, ne zadostuje.

Ali je nemška vlada   hotela tako preprečiti,

da bi se parlament preveč   vmešaval v zadeve Evropske unije?

Zakon je bil kompromis   med vlado in parlamentom.

ki je omejen predvsem   na pravico do obveščanja in posvetovanja.

Ustavno sodišče je vztrajalo   na pravici do sodelovanja

in odločilo,   da obdelovanje informacij ni dovolj.

Omeniti   bi morali tudi posebna področja,

omenja vrsto klavzul,   ki bi naj bile dinamične,

O določenih zadevah,   kot so sodstvo in notranje zadeve,

Lizbonska pogodba ne vključuje   prehoda na kvalificirano večino,

ki dovoljuje Svetu,   da odloča soglasno,

da nadomesti soglasno odločanje   z odločanjem s kvalificirano večino.

Ustavno sodišče meni,   da premostitvena klavzula omogoča

delni prenos pooblastil   z nacionalne na evropsko raven.

Sodišče je v vseh zadevah odločilo,   da je pri prenosu pristojnosti

vnaprej potrebno glasovanje v parlamentu   in njegova odobritev.

Preden lahko nemška vlada   glasuje v Svetu ministrov,

potrebuje odobritev   s strani parlamenta.

V drugih državah   imajo to že dolgo tako urejeno.

Veliko drugih nacionalnih parlamentov   je bolj vključenih v proces odločanja.

Švedski predsednik Sveta   nad razsodbo ni bil presenečen,

saj je ta postopek   že dolgo uveljavljen

Njihovi nacionalni parlamenti   morajo odobriti odločitve pred vrhi EU.

Če želimo imeti   bolj demokratično Evropo

in večji vpliv parlamenta   na evropsko politiko,

Manj vpliva vlad   pri sprejemanju odločitev

Težava je v tem, da lahko parlamenti   tudi zavrnejo predloge zakonov,

kar pomeni, da ne sprejmejo   vseh odločitev soglasno.

Zvezno ustavno sodišče upa,   da se bo zgodilo nekaj pozitivnega,

in sicer, da se bo izboljšal odziv   državljanov na evropske razprave

Ker imamo v EU   toliko različnih jezikov,

večkrat naletimo   na komunikacijske ovire.

Sodišče želi,   da se nacionalni parlament

Če bodo parlamenti   morali odobriti predloge zakonov,

se bodo morali ukvarjati   s temi vprašanji,

kar pa lahko posledično   poveča pozornost državljanov.

da sta danski   in švedski sistem bolj učinkovita

in da dobro sodelovanje   med nacionalnimi parlamenti

in Evropskim svetom zmanjšuje potrebo   po Evropskem parlamentu.

Prejšnji predsednik   Evropskega parlamenta meni,

da je ideja o ukinitvi   Evropskega parlamenta nesmiselna.