Eva-Joly, znana kot sodnica, ki se v Franciji bori proti korupciji, je bila presenečena, ko je bla izvoljena za predsednico Odbora za razvoj v EP. Že zgodaj je odkrila, kaj bo v njenem življenju postala rdeča nit: v sodelovanju z organizacijami za pomoč r

Intervju: Korupcija zavira razvoj najrevnejših (dolga različica)

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/14496553/P005-00082-L-SL.srt

Eva Joly,   pozdravljeni na EuroparlTV.

Pozdravljeni.   -Ste »francoska« Norvežanka.

Junija ste bili izvoljeni   za poslanko v Evropskem parlamentu.

Francozi pred tem   niso slišali za vas.

Najboljši sodniki, ki se borijo   proti korupciji, vas zelo cenijo.

Ste poslanka skupine zelenih   v Evropskem parlamentu.

Ste tudi predsednica   Odbora za razvoj.

To je bilo presenečenje.   Ste zadovoljni?

po končani karieri sodnice   in pred začetkom kariere v EP,

živela na Norveškem   in delala na področju razvoja.

Bila sem vključena v boj   proti korupciji in pranju denarja.

Delala sem na Madagaskarju,   v Zambiji, Nigeriji in Keniji,

tako da zahvaljujoč tej izkušnji   poznam delo na področju razvoja.

Tudi ko sem se ukvarjala s korupcijo,   sem videla,

kako so multinacionalke varčevale   s pomočjo korupcije in državam,

ki so bile upravičene do dobička   iz njihovih virov, tega niso omogočile

s pomočjo raznih sredstev korupcije.   To je bila prva stopnja.

sem ugotovila, da je korupcija   le vrh ledene gore,

tu gre le za male vsote,   ki pa imajo škodljiv učinek.

Toda veliki tokovi kapitala,   ki prikrajšajo države v razvoju

do finančnih sredstev,   potekajo prek multinacionalk.

Te ne plačajo davkov v ustrezni višini   v Maliju, Tanzaniji ali v Zambiji,

s katerimi umetno zmanjšajo zneske,   ki bi jih morali obdavčiti.

Kako se lahko borite proti temu?   Kako bi spremenili ta trend?

Postanete predsednica   Odbora za razvoj.

Lep prehod.   10. julija letos je Komisija predstavila

poročilo   o svetovni razvojni pomoči,

kjer je poudarila   predvsem dve zadevi.

Prva je, da je Evropa   še naprej glavni vlagatelj.

60 % sredstev   za države v razvoju prispeva EU.

Ostalo si delijo donatorji,   ki ne prihajajo iz Evrope.

Drugi pomemben sklep   tega poročila je,

da so ta sredstva ogrožena,   zlasti med krizo,

ko so bogatejše države   manj radodarne.

Zato moramo pojasniti   evropskim državljanom,

da je razvojni proračun   svet in zaščiten,

ker je naša zadnja možnost   za življenje v mirnem svetu,

da spodbudimo razvoj in izpolnimo   Razvojne cilje novega tisočletja ZN.

Rok se približuje. To je l. 2015.   Imamo le še 6 let časa.

Če bi zmanjšali   razvojni proračun,

bi to pomenilo,   da ne bi mogli za polovico zmanjšati

števila ljudi,   ki živijo za manj kot dolar na dan,

ne bi mogli zmanjšati   števila smrti novorojenčkov

ali povečati   udeležbe žensk v družbi.

To so glavni cilji. Če pogledamo   bolj sebično, z vidika Evropejcev,

če želimo zmanjšati   breme priseljevanja v Evropo,

saj ga samo z represijo   ne moremo ukiniti,

moramo okrepiti razvojne strategije   v državah, ki to najbolj potrebujejo.

Torej je to povezano   s porazdelitvijo bogastva.

V času krize   moramo zaščititi šibkejše.

Nimamo natančnih podatkov,   vendar vemo, da bo podnebna kriza

prizadela   na stotine milijonov ljudi,

ki bodo morali zapustiti svojo državo,   svoj dom in se preseliti.

Moramo biti pripravljeni,   da bomo ukrepali.

Tudi podnebne spremembe   moramo vključiti v razvojen projekte.

Konferenca v Koebenhavnu   je na sporedu še letos.

Ves svet bo govoril   o prihodnosti planeta.

Treba se bo odločiti,   ali bom presegli Kjotski protokol ali ne.

Lani je bilo v Evropi   predstavljenih veliko predlogov,

sklenjen je bil sporazum, rezultat   pa je podnebno-energetski sveženj.

Evropejci   so naredili svojo domačo nalogo.

Vendar se zdi,   da želijo bogatejše evropske države

vsem ostalim državam,   zlasti revnejšim.

Kako bi uskladili oba vidika?   Moramo spremeniti naš način življenja

in poskrbeti za osnovne potrebe   teh prikrajšanih držav.

Ne moremo izvažati svojih navad,   ker je svet omejen.

Naša poraba je neomejena.   Odvisna je od fosilnih virov,

proizvajamo pa toplogredne pline,   ki povečujejo temperaturo.

Ta model se ne more obdržati.   Spremeniti moramo razvojne modele.

Kot poslanka zelenih menim,   da rabimo trajnostni razvojni model.

Preklopiti moramo   na obnovljive vire.

Ta model lahko izvažamo v Sahel,   Saharo ali na afriško obalo.

Kako bomo o preusmeritvi prepričali   Kitajce, ki so v polnem razvoju?

Kako bomo prepričali Brazilce,   naj prenehajo z intenzivnim kmetijstvom?

To je tvegano.   Imate konkreten načrt?

Veliko je na kocki.   Zadeve je treba dobro pojasniti.

Za boljši prikaz lahko omenimo   vse tragične podnebne katastrofe.

Ne glede na to,   kje na tem planetu ste,

boste videli,   da je ta model katastrofalen.

Razvite države   bi morale financirati

večji del stroškov boja   proti toplogrednim plinom.

To lahko storimo, če začnemo izvajati   akcijski postopek kvot CO2,

da bomo lahko financirali potrebe,   ki izvirajo iz podnebnih sprememb.

Ne vem, če se zavedate,   ampak zdaj znaša skupen znesek

razvojne pomoči   okoli 100 milijard letno.

Vsota, ki jo potrebujemo   za boj proti posledicam,

ki jih poznamo   glede slabšanja podnebnih razmer,