Postavite se v vlogo novoizvoljenega poslanca EP in odkrijte, na podlagi česa se poslanci povezujejo v politične skupine in kakšne prednosti prinaša tovrstno povezovanje.

V slogi je moč: parlamentarne politične družine

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/11815136/v003-0066-sl.srt

Kako pravzaprav delujejo  politične skupine v Parlamentu?

Da bi to izvedeli, naj se vživim  v vlogo novoizvoljenega poslanca EP.

Med tistimi, ki so glasovali za to,  da sem jaz danes tukaj,

je večina bolj kot zame  glasovala za mojo stranko.

In v Parlamentu je več kot 100  takšnih strank, kot je moja.

Dobrodošli v eni od dveh polkrožnih  dvoran Evropskega parlamenta.

A če bi se sto strank skupaj pogajalo  o vprašanjih EU, bi bilo to kaotično.

Da bi torej omogočili bolj učinkovito  parlamentarno razpravo,

še pred prvim plenarnim zasedanjem  oblikujejo več transnacionalnih

političnih skupin,  v katerih sedijo poslanci EP.

Ne na podlagi svoje nacionalnosti,  ampak v skladu s politično sorodnostjo.

Če so moje vrednote v glavnem  socialistične, bi sedela tukaj.

Če pa so bolj liberalne,  bi sedela nekje tu.

Lahko pa so vrednote bližje  koservativcem ali pa zelenim.

In tu na skrajnem desnem koncu  polkrožne dvorane

sedijo nepovezani poslanci:  tisti, ki niso člani nobene skupine.

Za oblikovanje skupine  je potrebnih vsaj 25 članov,

iz vsaj četrtine držav članic EU,  torej iz sedmih članic.

Oblikovanje politične skupine  prinaša vrsto prednosti.

Skupina ima pravico so svojega  tajništva po lastni izbiri,

tako ni odvisna od osebja  Evropskega parlamenta.

Imajo pravico do dodatnih sredstev  za osebje in politične dejavnosti.

V letu 2014 sredstva,  ki jih razdelijo različnim skupinam,

In zdaj, sprememba scene.  Skupine svojo moč pokažejo

že precej pred plenarnim zasedanjem.  V sobanah, kot je ta,

skupine razpravljajo o poročilih,  o katerih bodo glasovali na prihodnjem

zasedanju, o amandmajih, ki jih želijo  predlagati in o skupnih stališčih.

A zapomnite si, nobenemu poslancu EP  ni potrebno glasovati po nareku.

Na splošno so skupine v centru  političnega spektra bolj povezane.

Zeleni, denimo, so v zadnjem  mandatu najpogosteje glasovali enotno,

EPP je bila na skoraj  enaki stopnji, pri 94 odstotkih,

isto velja za socialiste.  Nekoliko nižje je za ALDE.

EFD so enotno glasovali  le v polovici primerov,

sicer pa so glasovali eden proti drugemu,  saj imajo zelo različna mnenja.

Prav tako se poslanci EP tu odločajo  o kandidatih, ki jih bodo predlagali

za ključne položaje, kot so predsednik  Parlamenta in podpredsedniki,

vodje parlamentarnih odborov  in kvestorji.

Končna pogajanja o delitvi vlog in sestavi

med predsednikom Parlamenta  in predsedniki skupin.

To je Konferenca predsednikov,  ki poteka dvakrat mesečno.

In še ena pristojnost političnih skupin –

o kateri spet odloča  Konferenca predsednikov.

Vsaka skupina ima besedo  pri teh vitalnih razpravah.