V okviru oddaj o evropskem letu državljanov se EuroparlTV posveča čezmejnim pravicam družin v Evropi.

Poročevalec: pravice družin še vedno omejene

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/16203498/m003-0235-slx.srt

Leto 2013 je bilo razglašeno  za evropsko leto državljanov.

Ob tej priložnosti lahko EP  razmisli o obstoječih ovirah

Evropsko integracijo  je prevzelo gospodarstvo.

Vse se vrti okoli svobode kapitala,  svobode trga,

svobodne konkurence,  ki pa ni vedno jasna in pravična.

Zelo malo interesa  pa je bilo namenjenega pravicam ljudi.

obliko statusa evropskih migrantov  znotraj Evrope, evropskih nomadov,

in omogočiti spoštovanje njihovih pravic.

V prvi tovrstni oddaji  se EuroparlTV posveča pravicam družin.

Lionel je Francoz. Kmalu ga  bodo predali nemškim oblastem.

Izdan je bil evropski nalog za prijetje.

Odločil se je, da ne bo plačal  okoli 6000 evrov preživnine za otroka,

Rekel sem, da sploh ne vem,  ali sta otroka še živa.

Skopo so odgovorili, da moram plačati,  razen če sem dobil mrliški list.

Nekega dne me bosta morda obiskala  in me vprašala, zakaj sem ju zapustil.

Leta 2006 se je Lionel  ločil od svoje nemške žene.

Lionel je imel pravico do obiskov,  vendar pravica ni bila uresničena.

Lionel predpostavlja, da Nemčija  daje prednost nemškemu staršu,

V nemškem kazenskem zakoniku  je našel namige,

ki jih nemški Jugendamt, socialna  služba za mladoletnike, dosledno upošteva.

En člen jasno pravi, da otroci  ne smejo zapustiti Nemčije.

Če jo, gre za ugrabitev. To je  v nasprotju s schengenskim sporazumom.

Nemčija in Jugendamt dajeta prednost  odnosu med državo in otrokom,

Njegov odvetnik pravi, da domnevajo,  da želi Lionel otroka ugrabiti.

Tega nikoli ni poskušal.  Tega nikoli ni storil.

Zato se nam motivi  zdijo popolnoma neutemeljeni.

Nemci blaginjo otrok  vidijo popolnoma drugače.

Zlasti imajo posebno stališče  glede tega,

da mora otrok ostati v nemški  pristojnosti, na nemškem ozemlju.

Ta odvetnik, specializiran  za takšne primere, pravi,

da Nemčija ni nobena izjema.  Tudi druge države imajo svoje običaje.

Države Vzhodne Evrope  imajo na splošno navado,

da pravice mater  bolj ščitijo kot pravice očetov.

V zakonodaji Evropske unije  še nimamo skupnih meril

Nocoj je Lionel končno našel  fotografijo svoje hčerke, na internetu,

z božičnega koncerta šole, ki jo obiskuje.

Gledam fotografije otrok,  moja hčerka se ne smehlja.

Ta oče ne ve,  ali bo svoja otroka lahko kdaj objel.

V teh sporih so otroci tisti,  ki najbolj trpijo.

Ukradli so jim otroštvo  in njihove pravice.

Pravico do očeta, matere,  francoske in nemške družine. Vse.

Roberta in Chiara živita v Ferrari  v osrčju Italije.

Poročili sta se v Barceloni  in imata dva otroka,

saj Španija dovoljuje poroko  dveh žensk in tudi posvojitev.

A Chiara, ki ni biološka mati,  je hudo zbolela

in družina se je morala vrniti v Italijo.

In kar naenkrat Chiari  pravice niso bile več priznane.

V Italiji, kjer istospolne zveze  uradno ne obstajajo,

je Chiara v očeh oblasti  otrokoma tujka.

To je velika krivica.  V eni državi imamo vse,

a v drugi državi ti vzamejo vse,  družino, pravice, vse.

V eni državi si starš,  v drugi ti otroci tudi rečejo mama,

a ne moreš jih odpeljati v bolnišnico,  ničesar ti ne dovolijo.

To uro sva kupili leto po poroki,  za najino prvo obletnico.

Urni kazalen je na 13.00,  ob tej uri sva se poročili.

Ta simbolika je za naju pomembna,  ker sva takrat dosegli pomemben cilj.

Ko vpišeš otroka v šolo,  ga vpišeš kot mati samohranilka.

Vse počneš, kot da si samska.  Podpišeš dokumente,

vse mogoče dokumente,  kot mati samohranilka.

ki priznavajo le enega starša.  Drugi starš ostaja neviden.

Skrbi za otroka, ju pripelje iz šole  in je z njima vsak dan,

vendar pa ne sme  podpisovati papirjev za šolo.

Tukaj sta prizadeta otroka.  Družina ni priznana.

V teoriji njuna stara starša  nista stara starša.

Če se mi kaj zgodi,  otroka ne bosta podedovala ničesar.

Če se kaj zgodi moji partnerki,  ju bodo verjetno dali v rejništvo,

dokler ne odločijo, kdo ju dobi,  saj mene ne priznavajo kot starša.

Med čakanjem na priznanje pravic,  ki sta jih imeli v Španiji,

pa ta mavrična družina  dan zaključi kot običajno:

domače naloge, podpisi na papirjih  in pa objemi.

in druge kulturne ali družbene omejitve.

Toda počasneje, saj Italija  deluje počasneje kot druge države.

A slabost tega je,  da v tem času ljudje trpijo.