Ponarejanje je postalo velika težava v EU, saj podjetja izgubljajo dobičke, ogroženo pa je tudi zdravje državljanov. EPTV je obiskala tiste v ospredju boja proti ponaredkom.

Poročevalec: Boj proti ponarejevalcem

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/16190587/m003-0234-sl.srt

Pred 20 leti je bil trg luksuznih izdelkov  tisti, ki ga je slabilo ponarejanje.

Danes je tarča ponarejanje  vso splošno potrošniško blago.

Trgovina s ponarejenim blagom  predstavlja 10 % svetovne trgovine.

Poleg izgubljenih dobičkov  za evropska podjetja

je ponarejanje prineslo tudi  resne težave za javno zdravje.

Antwerpen je drugo največje  evropsko pristanišče.

Sem vsako leto prispe  več kot devet milijonov kontejnerjev.

Za carinike je odkrivanje ponarejenih  izdelkov kot iskanje igle v kopici sena.

Vsega ne moremo pregledati. Analiza  tveganja in poznavanje logističnih tokov

sta zelo pomembna za izvajanje  pregledov in preprečevanje goljufij.

Christian De Buysscher  se bori proti ponarejanju.

Ponarejene izdelke najdemo  v tranzitnih območjih.

Tako se izognejo pregledom in upajo,  da bo blago šlo skozi tranzit.

L. 2011 so v Evropi prestregli  114 milijonov izdelkov,

kar je za podjetja pomenilo izgubo  v višini 1,2 milijarde evrov.

Tukaj je več sto originalnih izdelkov  postavljenih poleg ponaredkov.

Ponarejanje je postalo  obsežen gospodarski pojav,

V vsakem primeru pa je povzročilo  veliko povečanje števila brezposelnih

Ta pojav zadeva  okoli 10 % svetovne trgovine.

V Belgiji so pogosta tarča  ročne ure Ice Watch.

Vsaka originalno narejena ura  ima na trgu ponarejeno dvojnico.

Ustanovitelj Jean-Pierre Lutgen  je ponarejevalcem napovedal vojno.

Lani so zasegli  več kot 100 000 ročnih ur

Poleg izgubljenih dobičkov  ta bitka prinaša stroške

v višini več sto tisoč evrov na leto.

Imamo zagnano ekipo, tudi odvetnika,  ki se ukvarja s tem problemom.

Imamo dva človeka  iz belgijske policije.

Imamo aktivna podjetja,  zasebne preiskovalce,

Imamo tudi sisteme,  ki preverjajo internet,

zaradi česar hitro najdemo ljudi,  ki želijo prodati ponarejene ure.

zaradi spletnega trgovanja in  novih načinov pošiljanja ponaredkov.

uspešnejši zaradi novih  distribucijskih kanalov,

Zlasti interneta.  Ta je sijajno orodje za vse.

Bolj pa koristi ponarejevalcem,  ki preko njega stopijo v stik s potrošniki

in jih privabljajo,  s posameznim pošiljanjem paketov

pa ponarejevalci  lažje distribuirajo blago

Vrnimo se v tranzitno območje v Antwerpnu.

Blago, ki gre tu skozi,  ni namenjeno evropskemu trgu.

Proizvajajo in prodajajo ga  zunaj Evropske unije.

V preteklosti so sumljive izdelke  zaustavili v carini.

Uradni lastnik znamke  je lahko nato preveril,

Ponarejene izdelke  je nato carina uničila.

Tudi zdaj ga lahko, a le blago,  ki je namenjeno na trg Evropske unije.

Moramo pa tudi dokazati,  da je blago v tranzitu

Če blago ni namenjeno našemu trgu,  ga moramo sprostiti.

Blago v tranzitu ali v hrambi  lahko pregledamo,

če razpolagamo z jasnimi dokazi,  da bo blago končalo v EU,

v tem primeru pa Evropsko sodišče  smatra, da gre za kršitev

bodisi nacionalne ali evropske  lastninske pravice.

Kako pa lahko vemo, da se ponaredki,  ko zapustijo ozemlje Evropske unije,

ne bodo vrnili preko prodaje po spletu  ali posameznih pošiljk?

Od lastnikov blagovnih znamk in carine  se zdaj pričakuje, da se bodo potrudili

in ponarejevalce postavili pred sodišče.

Seveda je to v nasprotju s filozofijo,  ki jo je EU uvedla za carino.

Kaj lahko storimo,  ko gre za nevarne izdelke -

ponarejena zdravila,  ponarejeno mleko v prahu?

Ali ne bi Evropska unija morala  razmišljati bolj globalno?

Ali lahko dopustimo zastrupitve in smrti  zunaj Evropske unije?

Je to potrebno?  Ponaredki pač ne smejo priti na trg.

Pri nevarnih izdelkih  lahko velja druga evropska zakonodaja

a brez policijske preiskave  je to težko potrditi.