Aktivist v središču uničevanja dogovora EU in ZDA o varnem ravnanju z osebnimi podatki iz EU pregleduje "zasebnostni ščit", predlagano zamenjavo.

Zasebnostni ščit: dogovor EU in ZDA o varnem ravnanju z osebnimi podatki iz EU z majhnimi spremembami. - Max Schrems

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/11572618/n003-0397-sl.srt

Do oktobra 2015 je t.i. dogovor o varnem  ravnanju z osebnimi podatki med EU in ZDA

urejal zasebnost osebnih podatkov  državljanov EU, ki so bili preneseni v ZDA.

Max Schrems je želel svoje  podatke pri Facebooku nazaj,

kar je uspešno zagovarjal tudi pred Evropskim  sodiščem in dosegel razveljavitev dogovora.

Max Schrems, pozdravljeni in dobrodošli.

Vi ste dejansko razveljavili ta dogovor.

Kako bi torej opisali razmere na področju  varstva podatkov danes. So moji podatki varni?

Vidimo različne trende. Nekaj podjetij prenaša  podatke nazaj v Evropo,

kjer niso predmet zakonodaje ZDA,  kar običajno predstavlja boljšo izbiro.

Je pa v resnici odvisno od tega, v kateri  državi članici se nahajajo.

So primeri, ko so začeli izvajati nove  omejitve,

kot na primer pri običajnih pogodbenih  določilih, ki omogočajo manj uporabe podatkov,

posebej na komercialnem področju,  kot jih je prejšnji dogovor o varstvu podatkov.

Težava je pa v tem, da moramo  vse to zamenjati.

Zamenjava, ki jo Komisija predlaga sedaj  in ki se imenuje zasebnostni ščit,

je praktično kopija prejšnjega dogovora.

Zasebnostni ščit je torej izjava dneva.

Nadomestil bi naj prejšnji dogovor, ki vsaj  teoretično več ne obstaja.

Kaj so njegove slabosti?  Pravite, da sprememb praktično ni.

Dejansko res.  Na žalost so razmere takšne.

Obstajata dve glavni težavi.  Prva je vladni nadzor.

Zasebnostni ščit na tem področju ne  spreminja ničesar.

Na voljo je varuhinja človekovih pravic,  na katero se lahko obrnete,

ki pa vam bo povedala samo to, če je vse v  redu in ničesar specifičnega o vašem primeru.

Ne bo vam povedala niti tega  ali ste bili nadzorovani.

Druga težava pa je komercialno področje,

kar pomeni, da lahko na primer Facebook in  Google interno uporabljata podatke,

in odvetnik mora prepisati samo dve vrstici v  pravilniku o zasebnosti, da jih zaobide.

To je zelo zanimivo,  saj je tudi sodišče zahtevalo

v bistvu enakovredno zaščito  od zasebnostnega ščita.

Enakovredne zaščite ne zagotavlja na nobenem  področju, ne pri množičnem nadzoru ne zasebno.

Če pogledamo v preteklost, vsa  ta leta, ko ste se borili s Facebookom,

seveda tukaj ne gre za boj proti Facebooku,  ampak za vprašanje varovanja zasebnosti.

Dolgoročno je pomembno vprašanje v Evropi,  ali bomo uveljavljali pravico do zasebnosti,

ali pa bomo o tem le povsod govorili in pisali  ter zatrjevali, da smo pri varovanju uspešni,

v resnici pa na tem področju nič naredili.

To se lahko spremeni v dveh letih, ko bo  pripravljena reforma varstva podatkov.

Predvsem zato, ker nimamo pravih glob.  V Avstriji znaša največja globa 25.000 evrov.

Zato je sodelovanje z odvetnikom  na področju delovanja v skladu z zakonodajo

za podjetje dražje kot znaša  kazen za kršitev zakonodaje.

ker se je zasebnost obravnavala kot pravica  potrošnika, za katero bi bilo lepo, da bi bila.

Od sprejetja Lizbonske pogodbe  pa je to temeljna pravica v EU

Študirali ste v ZDA. Tudi ZDA bi morale,  na drugi strani, marsikaj spremeniti.

Če bi želele kar koli spremeniti, bi morale  spremeniti Patriotski zakon.

EU pa ne more izvajati toliko pritiska,  da bi ZDA spremenile Patriotski zakon.

Tako je zdaj najpomembneje,  da se oblikujejo določene omejitve.

Vedeti morate, da je Silicijeva dolina  ena od največjih izvoznikov.

Če jih največji trg na svetu,  kar v končni fazi EU je,

učinkovito blokira zaradi vse obstoječe  zakonodaje o nadzoru,

bo Silicijeva dolina pritisnila na Washington,

ker zakoni za nadzor škodujejo  njihovemu mednarodnemu poslovanju.

To je ta pritisk, ki ga lahko izkoristimo.

Žal je Komisija obupala preden  je to storila.

Če se vrnemo k Facebooku. Kaj moram storiti, da  zagotovim varnost svojih podatkov na Facebooku?

To je vprašanje, na katerega nimam odgovora,  saj dokler se na spletu ne obnašate neumno,

in to se večina ljudi ne, torej da ne objavljate  golih slik,

ne morete storiti dosti, da bi to omejili.

Podjetja vam poskušajo povedati, da lahko vse  nadzirate, ampak v resnici ne morete.

Vaši prijatelji objavljajo vaše podatke,  sodelavci prenašajo vašo telefonsko številko.

Niti ni potrebno, da ste prijavljeni na  Facebook, da ima Facebook vaše podatke

in vaš profil.  Imenujmo ga profil v senci.

Tako je sama ideja, da lahko kot posameznik  pomembno vplivate, zgrešena.

Morda bi lahko kaj spremenili s  samo zakonodajo.

Evropski parlament si prizadeva za  reformo varovanja podatkov.

In prepričan sem, da bi ta pomenila  pomembno spremembo.

Mislim, da je prelaganje odgovornosti  na posameznika zelo nepravično,

saj nihče, niti tehnični strokovnjaki, točno  ne ve, kaj vse lahko naprave naredijo,

kako bi lahko torej povprečni posameznik  sprejel tako informirano odločitev?

Ampak še enkrat, je "varstvo podatkov"  danes sploh mogoče? Ali je to izvedljivo?

Sovražim to besedo!  Gre za informacijsko samo-odločitev.

Gre za to, da smo samo odgovorni za to,  kar kdo ve o nas,

da odločamo, kdo lahko uporabi naše podatke  in kdo pri tem še služi.

To bi morali izbirati sami. Morda se lahko  odločite, da boste na spletu nagi in javni,

ampak to mora biti vaša izbira,  ne izbira drugih.