Cécile Kashetu Kyenge (S&D) in Marian-Jean Marinescu (EPP) se strinjata, da je vrh zaznamovala redka solidarnost, vendar pozivata k ukrepom za reševanje sporov, ki povzročajo migracije.

Evropski poslanci analizirajo vrh o migracijah

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/12103454/n003-0370-sl.srt

Koliko bo pomoč EU, ki bo znašala več milijard  evrov in novi načrti za obvladovanje migracij,

upočasnili dotok ljudi,  ki iščejo zavetišče v Evropi?

In v kolikšni meri resnično naslavlja  temeljne vzroke migracij,

pa naj bodo te iz Sirije, Iraka,  Eritreje ali Afganistana?

Ta vprašanja smo zastavili Cécile Kyenge,

evropski poslanki iz skupine socialistov  in nekdanji italijanski ministrici za integracije,

romunskemu evropskemu poslancu  in članu Evropske ljudske stranke.

Najprej bi radi slišali njuno analizo  sklepov, ki so jih sprejeli voditelji EU?

Prvič so resnično razumeli potrebo  po solidarnosti

z državami, ki mejijo na Sirijo,  držav na Bližnjem vzhodu,

ki zdaj nosijo zelo težko breme  pri gostitvi beguncev.

Število beguncev, ki so prispeli v EU,  predstavlja 0,11 % njenega prebivalstva.

Mislim, da tokrat prvič  zelo resno obravnavamo vzrok

v območjih, iz katerih prihajajo  ti begunci.

Osebno sem prepričan, da je to  edini način, da zaustavimo to krizo.

Drugače se bodo te razmere,  ki jih imamo danes, nadaljevale.

Kaj pa menite o štirih državah, ki so predhodno  glasovale proti kvotam za migrante -

Madžarska, Slovaška,  Republika Češka in Romunija?

Moja država bo spoštovala ta sklep,  saj spoštuje pravila demokracije.

Romunija se je borila proti  obveznim kvotam,

ne pa proti sodelovanju v prizadevanjih  EU, da sprejme begunce.

To je žalostno. Štiri države so bile proti,

in EU jim je prvič predpisala  izvajanje odločitve,

saj ne moremo več čakati še nekaj mesecev.

in mislim, da moramo pokazati vse  naše zmožnosti in našo človečnost.

Dublinsko konvencijo, na podlagi katere  mora država, v katero prispe migrant,

obravnavati njeno oziroma njegovo vlogo,

so nekateri že proglasili za mrtvo.  Kaj naj jo nadomesti?

Običajno bi najprej začeli s  pregledovanjem Dublinske uredbe,

da bi šli v smeri vzajemnega  priznavanje odločitev o azilu,

torej da bi odločitve o azilu  priznavale vse države,

Oseba, ki ji je na primer Italija ali  Španija priznala status begunca,

mora biti prepoznana kot  begunec tudi v drugih državah.

Mislim, da moramo najti  rešitev oziroma kompromis

in to dejavnost potem izvajati po vsej Evropi.

Ker lahko pride do razmer,  takšnih, kot so zdaj,

da nekatere države članice,  ki so na zunanjih mejah,

ne zmorejo same obravnavati  tako velikega števila beguncev.

Kako naj Evropa prispeva k  miru v Siriji,

v upanju, da bi rešila  migracijsko krizo pri njenem izvoru?

Ne z vojskovanjem tam,  kjer v državah že divjajo boji,

Rešitve, ki mora biti odprta tudi za dialog  z vsemi državami na Bližnjem vzhodu,

s katero bomo poskušali najti rešitev za Sirijo

in skupno mednarodno  strategijo proti terorizmu.

Mislim, da bi bila resolucija  Združenih narodov zelo v redu.

Mislim, da moramo o tem govoriti in  se ukvarjati tudi z Rusijo, čeprav je to težko.

Potrebujemo resolucijo Združenih narodov,

da lahko posredujemo v Siriji,  najprej proti Islamski državi,

nato pa za stabiliziranje tamkajšnjih razmer.

Mislim, da bi bilo najbolje, da  tudi v Libiji ravnamo tako,