Komisarja za zdravje in varstvo potrošnikov Tonia Borga smo vprašali, kaj smo se naučili in kako bo zaupanje potrošnikov ponovno pridobljeno.

Intervju: Kako bo EU rešila škandal s konjskim mesom?

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/16232542/n003-0235-sl.srt

Tonio Borg, komisar za zdravje  in zaščito potrošnikov,

komaj ste prišli in že se je na vas  vsul škandal s konjskim mesom,

Smo se lahko v tej  zgodnji fazi česa naučiti?

da je to prevaro  odkrila država članica.

ne gre torej za vprašanje  odsotnosti zakonodaje –

prizadeta država članica,  Irska, ki je prevaro odkrila.

Odkar so odkrili še en primer,  ki se je pojavil v Združenem kraljestvu,

Dobili smo lekcijo. Da, v pripravi je  paket zakonodaje,

da ne moremo zgolj  predlagati določenih inšpekcij,

ampak jih bodo morale  države članice izvajati obvezno.

Ne glede na to, kaj storimo,  vselej lahko nekdo krši zakon.

Pomembno je, da po tem,  ko se nekoga zasači,

Dejali ste, da so to odkrili  pri rutinskem pregledu na Irskem,

a šlo je za naključni pregled,  kakršni so precej redki.

Irska ima le 15 inšpektorjev.  Morda se je to dogajalo že precej časa.

Morda, a zahvaljujoč  modernim načinom testiranj,

Še pred desetimi leti DNA testi  prehrambenih izdelkov

Torej zahvaljujoč moderni tehnologiji  zdaj na dan prihajajo rezultati.

Tu je šlo za odkritje  med naključnim nadzorom

najcenejših hamburgerjev  v supermerketu na Irskem.

je odvisno zlasti od finančnih  in človeških virov v državi članici.

Ne pozabite, gre za en primer  med milijoni poslov,

ki se jih vsak dan opravi  v mesnopredelovalni industriji.

Imamo enotni trg  s 500 milijoni potrošnikov.

Celo prvotni testi nakazujejo,  da je bil v tej prevari

prizadet le majhen odstotek. Je pa to  resna zloraba zaupanja potrošnikov.

Gre prej za prevaro kot za zdravstveno  vprašanje. -Za prevaro.

Zdi se, da so bile v to vpletene  kriminalne združbe.

Ne gre le za napako, mar ne?  -Prezgodaj je za take trditve.

Z rezultati nadzora, ki jih pričakujemo  marca, bomo lahko sklenili,

ali je šlo za navadno kriminalno  dejanje ali za kaj več.

Lahko pričakujemo označevanje  sestavin v predelani hrani?

Kar se tiče sestavin živalskega  porekla označevanje že velja.

Vprašanje je, ali naj vključimo  še kraj izvora?

To pomeni, ne le za svežo  govedino, kar je že v veljavi,

ampak ali naj vemo tudi za  izvor mletega mesa,

kadar je v predelani hrani?  O tem poteka presoja vplivov.

Reči pa moram, da to nima  nikakršne zveze s trenutnim incidentom.

Incident bi se zgodil, četudi bi imeli  zakonodajo o navedbi izvora.

da izkoristimo to priložnost  kot odskočno desko za uvedbo

več zakonodaje za označevanje izdelkov,  za boljšo preglednost. Razmišljamo o tem.

povrnili omajano zaupanje?  -Ne gre za varnost hrane.

Pomembno je, da ne zaženemo panike,  kjer ni potrebe za to.

Drugič, rezultati nadzora bodo  objavljeni brž ko bo to mogoče.

Zaman je imeti nadzor,  ga sofinancirati,

potem pa skrivati rezultate.  Morajo biti javni in pregledni,

da se pomiri bojazni,  češ da je to razširjeno vsepovsod.

Zdi se, da gre za nizek odstotek,  a za resen prekršek.

Skratka, delno je to tudi  posledica dejstva,

da potrošniki pričakujejo,  da bodo za hrano trošili manj,

kot smo včasih, recimo pred 30 leti,  glede na odstotek prihodka,

izdelovalci pa iščejo  najcenejše vire mesa …

Ne, menim, da gre za vprašanje prevare,  zaslužka na račun prevare.

Namen te prevare je  bilo gospodarsko okoriščanje.

To je kršitev zakonov EU  in za to ni opravičila.