Pred letnim vrhom voditeljev najbolj razvitih gospodarstev na svetu junija poslanca Sven Giegold in Gunnar Hökmark razpravljata o vlogi in legitimnosti skupine G20.

Intervju: G20 - odgovorno vodenje?

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/16004294/n003-0190-slx_mf.srt

Sredi junija bo potekal  vrh držav G20.

Od l. 2009 velja G20 za osrednji forum  o mednarodnem gospodarskem sodelovanju,

kjer se vodilna razvita in najhitreje  razvijajoča se gospodarstva

dogovarjajo o gospodarskih  in političnih ukrepih.

Predstavljajo 85 %  svetovnega gospodarstva.

in švedskega poslanca  Gunnarja Hökmarka.

Nad njim ni skoraj nikakršnega  parlamentarnega nadzora.

Tam se sestajajo le bogate države in  države v razvoju, revne so izključene.

Te predstavljajo velik del svetovnega  prebivalstva, torej je to nedemokratično.

Ne gre za demokratično ustanovo,  gre za ustanovo demokracij.

Kot ste dejali, pa G20 predstavlja  ogromen del svetovne ekonomije.

Redke obljube, dane na G20 v Londonu  leta 2009, so bile uresničene.

Kako kredibilne so odločitve,  ki se jih sprejme tam?

Lahko govorimo o napredku  v primerjavi z G8,

kjer so zastopane le zahodne  industrijske države in Rusija.

Vključitev držav na meji razvitosti je  velik korak h globalnemu nadzoru.

Nujno potrebujemo več moči za  sprejemanje odločitev na globalni ravni.

Varstvo okolja in finančni trgi niso  več regionalne ali lokalne zadeve.

Res je tudi, da demokratične vlade o  marsičem ne uspejo več odločati.

Med naraščajočo krizo je  G20 odigral pomembno vlogo

z zagotavljanjem, da številne ekonomije  niso storile napačnih potez,

s prevzemanjem zaščitniške  vloge, na primer.

Nekaj smo jih videli, a ne  toliko, kot bi jih lahko.

Prav tako smo razumeli, da  je treba pomagati bankam,

je G20 bolj forum za razpravo  med največjimi svetovnimi gospodarstvi.

pa čeprav sta posebej že  zastopani Francija in Nemčija.

V čem je smisel? Kakšen vpliv  ima pravzaprav EU?

Karakteristika položaja EU je, da  dejansko nikoli ne govori v en glas.

Namesto da bi poslali enega močnega  predstavnika, kot je bilo načrtovano

sprva, imajo vse pomembne države EU  razen Španije svoje predstavnike.

saj se nesoglasja pozneje  nadaljujejo na evropski ravni.

Največje gospodarstvo niso ZDA,  ampak je Evropska unija.

In mi moramo poskrbeti,  da bomo imeli ta vpliv.

O ZDA in Kitajski razmišljamo  kot o številki ena in številki dve.

A ni tako. Sta številka dve  in številka tri.

Odigrati moramo to vlogo,  moramo jo pridobiti.

Na naslednjem vrhu bo vnovič na  dnevnem redu okoljska politika.

Dobro je, da se je zelena  rast umestila med teme.

Slabo pa je, da ko pride do ukrepov  za globalno zaščito okolja,

so jih iste države, ki so jih  pripravile na ravni G20,

blokirale na okoljski  konferenci v Bonnu.

Razmišljati moramo zeleno, belo, modro  in še v mnogih drugih barvah,

Potrebujemo večjo učinkovitost  sektorja za socialne zadeve.

Potrebujemo večjo učinkovitost  storitvenih dejavnosti.

Potrebujemo mnogo bolj  učinkovito industrijo:

učinkovito, produktivno  in usmerjeno k izvozu.

Prej sta oba omenila pomanjkanje  demokracije. Kaj naj se spremeni?

Ključno vlogo imajo ustanove,  kjer se sprejemajo odločitve.

A tega ne morete zahtevati  na vsakem sestanku,

sestavlja nepregledna množica  raznolikih razprav.

Menim, da bi morale biti  dobrodošle vsakršne razprave,

s tistimi o največjih svetovnih  gospodarstvih vred.

Potrebovali bi nekakšno parlamentarno  zasedanje na mednarodni ravni,

Našim evropskim predstavnikom  moramo podeliti jasen mandat -

to se nanaša tudi na  predstavnike nemške vlade -

in jim zagotoviti demokratično  legitimnost za tamkajšnja pogajanja.