Medtem ko Evropa vse bolj drsi v recesijo, smo dva poslanca EP iz S&D in EPP vprašali, kako bi po njunem mnenju morali ukrepati Evropska centralna banka in Evropska komisija.

Pogovor: Boj proti krizi

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/15770897/n003-0155-sl_mf.srt

Ameriški predsednik Obama, OECD,  gospodarstveniki in trgi se strinjajo,

Od ECB zahtevajo,  da ukrepa proti širjenju krize.

Dva poslanca EP smo vprašali,  ali bi ECB morala okrepiti svoje ukrepe.

Evropska centralna banka  bi morala odkupiti državni dolg,

saj je danes to edini način za  zmanjšanje špekulacij z javnim dolgom.

Danes se ZDA financirajo  z zgodovinsko nizkimi obrestmi.

Evropa bi lahko storila enako,  če bi spremenila misijo in statut ECB.

Ne strinjam se  z administracijo Združenih držav,

Zmotno je misliti, da javni dolg dolgoročno  pomaga preprečevati brezposelnost

Da bi ECB lahko pospešila rast,  bi morala spremeniti svoj statut.

Pod kakšnim pogojem  bi Nemčija to podprla?

Vloge ECB ne bi smeli  postavljati pod vprašaj.

nakupa državnih obveznic v okviru svoje  politike za monetarno stabilnost.

To možnost ima od l. 1997  in jo tudi izkorišča.

S trgov je dvignila  ustrezno vsoto denarja,

da bi preprečila previsok dvig  predvidene inflacije.

Vendar zaradi tega  ne bi smeli spreminjati mandata ECB.

Nemčijo skrbi inflacija  v slogu 20. let 20. stoletja.

Zato je v svoji centralni banki  ta postopek ustavila.

Vendar so razmere drugačne od tedanjih,  saj zdaj ni inflacijskih pritiskov.

Podzaposlenost v proizvodnih zmogljivostih  je ogromna, ni pa inflacije plač.

Majhna monetizacija javnega dolga  s strani ECB danes ne povzroči inflacije.

Francija in Nemčija se zavzemata  za novo upravljanje evrskega območja.

V prihodnosti mora biti  mogoče zagotoviti,

da je vidik pogodbe,  ki so jo podpisali vsi,

namreč trdno upravljanje proračuna  na podlagi pakta za stabilnost in rast,

Gospodarsko upravljanje je  zagotovo potrebno v monetarni uniji,

v kateri je treba zagotoviti  vzajemnost nekaterih politik,

predvsem politike  združevanja državnih dolgov

in prenosa sredstev državam,  ki bi morale konvergirati navzgor.

A tega ne moremo opraviti v podskupinah.  Obvezno moramo ostati skupnost 17 držav.

Ne moremo imeti  dveh paktov za stabilnost,

saj bi to bil uvodni korak  k razpadu evrskega območja.

Kakšno vlogo  bi morala igrati Komisija?

Evropska komisija bi morala  imeti ključno koordinacijsko vlogo,

vendar se ne sme zadovoljiti zgolj  z nadziranjem proračunske discipline.

Uvesti mora politike za spodbujanje naložb.  To zaenkrat še manjka.

Evropska komisija  ni bila pozorna na to,

ali je enotni trg  v Grčiji pravilno izvajan

ali če so kohezijski skladi bili porabljeni za  okrepitev konkurence v evrskem območju.

Barrosovo vodstvo Komisije ni zadovoljivo.

V zadnjem zakonodajnem obdobju smo  Komisijo v 14 resolucijah zaman prosili,

da uporabi svojo pravico dajanja pobud  za spodbudo urejanja finančnih trgov.

Komisija ni izpolnila svoje vloge kot  najpomembnejše evropske institucije.

Zato nekateri že razmišljajo  o ukrepanju na medvladni ravni.

Morali bi razmisliti o tem,  ali potrebujemo drugačno Komisijo.