Kodeks ravnanja in register lobistov naj bi pomagala preprečevati korupcijske škandale, vendar bi se evropski poslanci morali sami znati upreti skušnjavi, meni podpredsednik.

Intervju: Boj proti korupciji

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/15529429/N003-0114-SL.srt

Diana Wallis,  podpredsednica Parlamenta

in članica Skupine ALDE,  pozdravljeni.

To je žalostno.  Parlament je upravičeno ponosen

na nova pooblastila,  ki jih je dobil z Lizbonsko pogodbo.

Vendar smo zaradi tega  tudi bolj v središču pozornosti.

Afera daje slab vtis,  čeprav moramo upoštevati tudi ozadje.

Ti novinarji so evropske poslance  želeli ujeti v past.

Seveda to ne opravičuje odziva  nekaterih vpletenih poslancev

in njihovih dejanj,  ki so bila nesprejemljiva in kriminalna.

Po aferah, kot je bila ta, ali afera  zaradi izdatkov v britanskem parlamentu

in parlamentih drugih držav,  verodostojnost političnih skupin

To se odraža v vse manjši  volilni udeležbi, kar je zaskrbljujoče.

Zaskrbljujoče je, ker smo sprejeli  sistem predstavniške demokracije,

kjer izvolimo ljudi,  ki za nas sprejemajo odločitve.

Če ti ljudje niso neodvisni  ali ustrezno plačani,

Vendar je dovzetnost za korupcijo  nesprejemljiva pri ljudeh,

Nekateri evropski poslanci  odprto priznavajo, da so tudi lobisti,

nekateri pa prejemajo dodatne plače  iz različnih evropskih podjetij.

Biti moramo previdni. Nekateri evropski  poslanci bodo obdržali dodatno zaposlitev.

Če je nekdo po poklicu zdravnik,  sedi pa v Odboru za pravne zadeve,

Drugo vprašanje je,  ali lahko oba poklica opravljate.

ki razkriva,  ali je dodatno delo poslanca

v navzkrižju z njegovimi  ali njenimi nalogami v EP.

Če nekdo dela za lobistično podjetje,  si to skoraj zagotovo nasprotuje.

Do navzkrižja interesov  bi prišlo tudi

pri glasovanju  ali oblikovanju zakonodaje.

s pomočjo pravil,  ki jih oblikujemo zdaj.

Menite, da imajo  lobistična podjetja, industrija

in posebne interesne skupine  prevelik vpliv znotraj Parlamenta?

Lobistov je ogromno. Spomnim se  tiskovne konference na Komisiji,

kjer so novinarji morali  lobističnemu podjetju dati svoja imena,

in Komisija je to dovolila.  To ni prav.

Ne. Parlament in Komisija  sta ustvarila skupni lobistični register,

To pomeni, da bodo vsa lobistična  podjetja registrirana in znana,

in morala bodo upoštevati  institucionalni kodeks ravnanja,

ko se nahajajo v naših poslopjih.  Nismo brez nadzora.

niso bile resnični lobisti  in niso bile registrirane.

Za vse poslance bi to moralo biti  dovolj veliko opozorilo, da preverijo,

ali so osebe, s katerimi  se nameravajo sestati, registrirane.

Lobisti morajo zdaj biti registrirani  in pojasniti, zakaj so v Parlamentu.

Lobističnim podjetjem  to ne bo preprečilo,

da vplivajo na interese nekaterih  poslancev ali jim zanje celo plačajo.

Preprečilo bo samo,  da bi se novinarji izdajali za lobiste.

Že nekaj časa je v Parlamentu gibanje,

ki zahteva, da je potreben večji nadzor  nad tem, kdo je v poslopjih Parlamenta,

glede na to, da Komisija denimo  uporablja sistem dnevnih izkaznic.

Lobisti, ki so registrirani  in o katerih vemo vse,

Ali naj bi imeli stalno izkaznico za vstop,  s katero lahko vstopijo

in se prosto gibljejo po poslopju  kakor evropski poslanci,

je drugo vprašanje,  ki bi ga morali proučiti.