Deset let po napadih 11. septembra si mora EU zastaviti vprašanje, ali je dobro porabila svoja sredstva za boj proti terorizmu in kakšna so tveganja, pravi nizozemska evropska poslanka Sophia in 't Veld.

Intervju: Boj proti terorizmu - Kje je denar? Kakšni so učinki?

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/15686417/N003-0128-SL.srt

Sophia in 't Veld, dober dan.  Od napadov z 11. septembra

so se pravila boja proti terorizmu  precej spremenila.

dejanski učinki  in dosežki teh pravil?

To je vprašanje,  ki ga postavljamo tudi mi.

EP je večkrat zahteval  natančno evalvacijo,

oceno učinkov naših  protiterorističnih politik,

Poročilo, o katerem bomo glasovali,  poziva k obsežni evalvaciji,

s katero bomo proučili  učinke, rezultate,

pa tudi stroške;  koliko zares plačamo,

kakšna bremena smo naložili proračunom  držav članic in zasebnemu sektorju.

ne vemo, koliko smo porabili  in kakšen je bil učinek?

To drži. Mislim, da so  po 11. septembru ljudje pozabili,

da je terorizem obstajal  že pred 11. septembrom

in da so Evropo večkrat  prizadeli teroristični napadi.

vendar so še druge, kot so Brigate Rosse,  17. november v Grčiji,

Imeli smo teroristične valove,  a 11. september je spremenil

naše izvajanje politik  za boj proti terorizmu.

Zahtevati evalvacijo je bil skoraj tabu.

Toliko o proračunu.  Spremenili sta se pa tudi

politika o zasebnosti in  politika o državljanskih svoboščinah,

kjer je Evropa na nek način  posnemala dogajanja v ZDA.

in opravičeni s potrebo  po boju proti terorizmu,

vendar so dejansko uporabljeni  v druge namene, morda utemeljene,

za boj proti drugim  oblikam kriminala, a to ni isto.

Biti moramo jasni glede  teh sprememb namembnosti.

Sprejmemo ukrep  za boj proti terorizmu,

v resnici pa se uporablja  v druge namene.

Mislim tudi, da moramo oceniti  tveganje v Evropi,

saj smo v številnih primerih  neposredno kopirali politike ZDA.

Včasih so nas Američani dejavno  spodbujali, da posnemamo njihove politike.

Kaj pomeni, da so vas dejavno spodbujali?  -Da so nas dejavno spodbujali.

Nismo se vprašali, ali to  dejansko odraža razmere v Evropi

in ali nam grozijo  enaka tveganja kot Američanom.

Zelo majhen delež  terorističnih napadov

lahko pripišemo  islamskim skrajnežem.

Imamo pa tudi separatistična gibanja,  kot v Baskiji,

imamo skrajne desničarske in skrajne  levičarske oblike terorizma, in drugo.

Smo se preveč osredotočali na boj  proti islamskemu terorizmu?

Da, izjemno osredotočeni smo na,  če ne obsedeni, z islamskim terorizmom.

Ne trdim, da se ne smemo boriti proti  njemu, a če se osredotočamo le nanj,

lahko spregledamo  druga potencialna tveganja.

Zdaj je čas počitnic;  kaj se je, praktično gledano, spremenilo?

Zdi se, da bo naslednji korak  nameščanje podkožnih bomb, denimo.

Vedno za korak  zaostajamo za teroristi.

da smo sposobni preprečiti vsak napad,  ker to preprosto ni mogoče.

glede ukrepov, ki jih sprejmemo,  kot je uvedba telesnih skenerjev.

Ko smo razpravljali o možnosti  uporabe telesnih skenerjev,

smo že vedeli, da vrsta skenerjev,  ki jih uporabljamo zdaj

in ki se uporabljajo  v državah članicah,

ne zaznajo eksplozivov,  ki se nahajajo znotraj telesa,

denimo v želodcu  ali telesnih odprtinah.

To vemo, zato vemo tudi,  da ti telesni skenerji

Teroristi so marsikaj,  vendar niso neumni; vsaj večina ni.

Vprašati se moramo, ali želimo s tem  obremeniti številne nedolžne ljudi.

Osredotočamo se na letališča  in potovanje z letalom;

kaj pa če nekdo reče, da so skenerji  potrebni tudi na železniških postajah,

Najlepša hvala.  -Bilo mi je v veselje.