Število evropskih poslancev se po spremenilo po volitvah - in če bo Lizbonska pogodba ratificirana, se bo znova spremenilo. Odkar sta bili sprejeti Maastrichtska in Amsterdamska pogodba, se je moč Parlamenta povečala. EuroparlTV odgovarja na vprašanja drž

Kako deluje: Pogodbe in evropski poslanci

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/14933028/A008-00008-SL.srt

Pozdravljeni. Sem Agnes Rajacsics.   Prihajam iz Madžarske.

Koliko evropskih poslancev   bomo dobili junija?

ki ga povzemajo številni   evropski strokovnjaki.

Imeli bomo manj kot 785 evropskih   poslancev; izvoljenih bo 736.

Po evropskih volitvah v letu 2009   bo Parlament štel 736 članov.

Po letu 2009 in volitvah   v Parlament jih bo 736.

V skladu s Pogodbo iz Nice   bo po volitvah 736 evropskih poslancev,

če pa bo ratificirana   Lizbonska pogodba,

bo sledilo prehodno obdobje, kjer bomo   na koncu imeli največ 736 poslancev.

nam podajata odgovor na nekoliko   bolj zapleteno vprašanje:

Lizbonska pogodba bi morala   začeti veljati v času letošnjih volitev,

a irski "ne" spomladi   leta 2008 je to preprečil.

še naprej velja sporna   Pogodba iz Nice iz leta 2001.

prvič, 736 poslancev z volilno močjo bo   zasedlo parlamentarne stolčke 7. junija.

Drugič, če bo naslednji irski referendum   pozitiven za Lizbonsko pogodbo,

se bo to število povzpelo   na 754 poslancev.

Lahko se torej zgodi, da bo 18 poslancev   v Parlament prišlo kasneje,

a nihče ne ve,   kako in kdaj se bo to zgodilo.

Pozdravljeni, ime mi je Ula,   sem Poljakinja.

Evropski poslanci pogosto   glasujejo v prvem branju. Zakaj?

Odkar je pred 10 leti začela veljati   Amsterdamska pogodba,

je postopek soodločanja postal pravilo.

je zakonodajna moč EP   enaka moči Sveta.

Predlogi lahko gredo   skozi največ treh branj,

a v zadnjih nekaj letih   se je pojavila težnja

po odpravi tega dolgoveznega   tristopenjskega postopka.

Dogovorov v prvem branju   je znatno več.

Vse več odločitev   je sprejetih v prvem branju.

Vse manj je časa za razprave,   a razprav ni manj.

Prednost sprejemanja odločitev   v prvem branju je,

da je lažje sprejemati   neformalne kompromise,

kar bo pospešilo   odločevalni postopek.

Učinkovitost je glavni argument tistih,   ki podpirajo odločitve v prvem branju.

Argumentirajo, da o predlogih temeljito   razpravljajo pred prvim branjem,

ko lobiji in strokovnjaki iz Komisije   razpravljajo o vprašanjih

skupaj z raznimi   parlamentarnimi odbori.

Zanje t.i. "trialog"   med vodilnimi člani

Parlamenta, Sveta in Komisije   prav tako deluje.

Vendar kritiki tega načina izpostavljajo,

zahtevajo manjše manjšine   kot v drugem in tretjem branju,

tako da bi predloge v Svetu   in Parlamentu sprejeli hitreje.