Zgodba o tem, kako sta se ti evropski državi, prežeti s korupcijo in še v senci diktatorstva, leta 2007 ponovno rodili v EU - a šele po zahtevnih pogajanjih.

Zgodovina: pristop Romunije in Bolgarije k EU

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/16374486/v001-0026-sl.srt

Romunija in Bolgarija  sta članici postali leta 2007.

To je bilo po največji širitvi EU l. 2004,  ko se je EU pridružilo 10 novih članic.

Veliko je bilo dvomov o tem,  ali sta sploh pripravljeni na članstvo.

Bolgari so vstop v EU  pozdravili z velikim navdušenjem,

kajti EU jim je pogosto pomenila  nekakšno zagotovilo za vladavino prava.

To je bil dejavnik,  ki je naš narod povezal,

saj smo menili, da bo članstvo v EU  rešilo vse naše probleme.

Oba trenda sta bila enakovredna,  a nista nam bila v pomoč,

kajti po zaključku pogajanj,  s še vedno prisotno utopijo,

nam ni uspelo države  pripraviti na sodoben čas,

problemi pa niso bili uspešno rešeni  - veliko jih še vedno ostaja.

Romunija, ki ima 21 milijonov prebivalcev,  je za članstvo zaprosila leta 1993,

dve leti pozneje pa podpisala  pridružitveni sporazum.

Pristop njene južne sosede Bolgarije,  ki ima 7 milijonov prebivalcev,

Ko je prišel 1. januar 2007,  je bila usoda izpolnjena.

Preteklost ni bila več pomembna,  prav tako ne vpliv sovjetskega bloka.

Negativna je bila seveda  zapuščina diktatorstva,

in nekakšna nepripravljenost za reševanje  problemov večstrankarskega sistema.

A v primerjavi z drugimi državami v regiji  ni bilo nič kaj bolj ali manj dramatično.

Ne smemo pozabiti, da je bila država  prisiljena v nekdanji sovjetski blok.

Nasprotno pa so si Bolgari  in njihovi politični voditelji

Zaradi spoštovanja človekovih pravic,  temeljnih pravic

in vladavine prava  so se pridružili EU.

Tri ključne pomanjkljivosti pojasnjujejo,

zakaj sta se državi EU pridružili  pozneje kot sosede v regiji:

pravosodje,  organizirani kriminal in korupcija.

iz najstrožjega diktatorstva v Evropi  preiti v kapitalizem.

Institucije, ki naj bi se borile proti  korupciji, so od tega imele koristi.

V postopku privatizacije  so prav one delile podkupnine,

Podkupnine so bile dane  posameznikom, politikom,

pa tudi pred predstavnikom  javnih institucij.

Državama lahko odpustimo,  da se počutita izločeni.

Bruselj pozorno spremlja  napredek vladavine prava.

Eno od odločilnih evropskih načel,  prosto gibanje ljudi,

še ne velja povsem  v osmih bogatih državah članicah,

ki so po l 2007 za Romune in Bolgare  uvedle omejitve.

Bolgarija in Romunija  sta postali članici EU,

četudi sta imeli težave  s pravosodnim sistemom,

korupcijo in bojem  proti organiziranemu kriminalu.

ki so jim vsilili mehanizem  za sodelovanje in preverjanje,

zaradi česar se Bolgari počutijo  kot drugorazredni državljani.

kajti njihovo vedenje ni takšno,  kot ga predstavljajo klišeji.

Vrednote, standarde in pravila  ne moremo deliti

na prvo- in drugorazredne  članice Evropske unije.

Marsikdo bi dejal,  da ko gre za delitev državljanov,

se morata državi poglobiti v odnos,  kakršnega imata do Romov.

To je bil glavni pogoj v pristopnih  pogajanjih, in poglavje še ni zaprto.