Invazija multinacionalk in mesa iz ZDA, polnega GSO in antibiotikov, so nekatere bojazni, ki se pojavljajo pri sklepanju trgovinskega dogovora med EU in ZDA, medtem ko drugi vidijo brstišče upanja za mala in srednje velika podjetja.

Trgovinski dogovor med EU in ZDA: strup ali gonilo razvoja?

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/11842280/m003-0290-sl.srt

Bo govedina iz ZDA, napolnjena z GSO  in antibiotiki pristala na naših krožnikih?

Bo več evropskih izdelkov  in storitev na trgu ZDA?

Kaj se skriva za tem potencialom  prihodnjega čezatlantskega trgovinskega  sporazuma?

Eno leto po začetku pogajanj,  EuroparlTV raziskuje.

Poglejte si te slike,  morda jih čez 10 let

več ne boste videli,  saj bodo potrošniki v Evropi

In potem bodo zeleni pašniki,  ki jih imamo po vsej Evropi,

Tukaj v francoski Burgundiji,  ima Jean-Pierre Fleury,

predsednik Nacionalne zveze za govedino,  450 glav govedi na 330 hektarjih zemlje:

vsaka krava ima na voljo 1/2 hektarja  pašne površine.

Američani so izbrali drugačno  možnost, in to je intenzivna proizvodnja.

Za intenzivno proizvodnjo  se uporabljajo drugačne metode,

ki vključujejo tudi spodbujevalce  rasti, GSO in antibiotike.

Prihranek pri kilogramu je lahko od 60 do  80 centov, kar pomeni do 150 evrov pri  živali.

Jean-Pierre je zato zaskrbljen, da  bo trg EU preplavila govedina iz ZDA,

če bi bilo partnerstvo o prosti  trgovini med EU in ZDA potrjeno.

za pogajanja o zgodovinskem sporazumu  z ZDA v imenu 28 držav članic.

Cilj je liberalizacija trgovine in naložb  med obema gospodarstvoma.

Komisar EU za  trgovino pa je prepričan,

da obstajajo meje,  ki se ne smejo prestopiti.

Zagotovili bomo, da  evropski trgi ne bodo preplavljeni

z ameriško govedino, piščanci in svinjino.

Po drugi strani pa bomo zagotovili,  da bodo tudi za nas obstajale meje;

če se bo uvažalo več govedine, se mora  uvažati govedina brez hormonskih dodatkov.

Z Evropskim parlamentom smo  imeli vrsto srečanj,

prav tako smo se večkrat sestali  s podjetji in nevladnimi organizacijami.

In s tem bomo nadaljevali. Vsakemu  krogu pogajanj sledi poročilo.

V Evropskem parlamentu  se s tem vsi ne strinjajo.

To ni res.  Prvič: vseh dokumentov ne prejmemo.

Drugič: do teh dokumentov imamo  dostop samo v prostoru,

v katerega ne smemo s pisalom,  fotoaparatom ali mobilnim telefonom.

Lahko samo vstopimo in si ogledamo  dokumentacijo s pogajanj.

Tako da je misel o informiranosti  parlamenta samo dimna zavesa.

Večnacionalna podjetja  nestrpno pričakujejo ta sporazum.

Solvay na primer. Vodilna belgijska  mednarodna kemična skupina

ima tovarne v 55 državah, vključno s  tovarno v ZDA, in to že od 19. stoletja.

Kaj lahko Solvay  pridobi s takim sporazumom?

Kot prvo ugodnejše carine. Povprečno  so 3% še vedno obdavčljivi

s carinskimi dajatvami  za trgovino s kemičnimi izdelki.

Upoštevati morate, da izvoz in  uvoz kemičnih izdelkov

med EU in ZDA predstavljata  okoli 50 milijard dolarjev.

Če si preračunate,  je številka zelo visoka.

Okoli 1,5 do 1,8 milijarde evrov  bi lahko na letni ravni prihranili

V Evropskem parlamentu  še vedno poteka vroča razprava

med nasprotniki in podporniki  sporazuma.

Kdo je to sploh želel?  Velike multinacionalke.

Zato morajo ljudje prenehati z zatrjevanjem,  da gre samo za koristi MSP.

Saj se koristi v prvi vrsti kažejo  predvsem pri zaslužku multinacionalk.

In odkrito povedano,  je nadaljnje povečevanje -

ne samo tržne, ampak tudi  politične moči,

ki jo imajo velika podjetja,  zadnje, kar bi morali zdaj početi.

S tem se ne strinjam. Še vedno ne  vemo natančno, v kakšni obliki bo.

Imamo pa številna MSP,  ki izvažajo v Združene države,

in morajo zdaj isti izdelek  dvakrat certificirati,

In to stane, še posebej MSP,  dosti denarja.

Ustrezen sporazum bi lahko  bil MSP v veliko pomoč.

Prosta trgovina v celoti je samo en  vidik tega čezatlantskega partnerstva.

Za sprejem pa bo sporazum  morala potrditi večina poslancev EP.