Zdaj, ko se evropski načrt za reševanje bank že izvaja, evropski poslanec Roberto Gualtieri predstavlja svoja stališča o nadaljnji krepitvi bančnega sistema v Evropi.

"Evropa potrebuje skupno jamstvo za bančne račune," pravi Roberto Gualtieri

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/11556240/n003-0393-sl.srt

Bančna unija predstavlja pomemben  mejnik v teh letih krize evrskega območja,

z načrtom za zagotovitev jamstva  bančnih vlog, svari Roberto Gualtieri,

predsednik odbora za gospodarske  in denarne zadeve Evropskega parlamenta,

in poročevalec za Letno poročilo  o bančni uniji.

Dober dan, Roberto Gualtieri.  -Pozdravljeni.

Pravkar ste zaključili pomembno poročilo  o stanju bančne unije v letu 2015.

Bančna unija predstavlja enega od odzivov  na krizo v evrskem območju.

Po nadzoru bank in novih  pravilih za upravljanje propada bank,

kaj je še treba zagotoviti, da bo bančna unija

v pravem pomenu unija  in resnično varna?

Bančna unija mora biti brez dvoma  izpolnjena.

To, kar smo že dosegli, je zelo  pomembno in to je treba poudariti.

uspelo nam je preiti iz nacionalnega nadzora  na skupni nadzor na ravni EU.

To dobro deluje in zdaj imamo  skupni mehanizem za reševanje bank.

Potrebujemo pa tudi skupni program  za jamstvo bančnih vlog,

s čimer bo najvišji znesek v višini  100.000 evrov še bolj verodostojno zavarovan.

Evropska komisija je v zvezi s tem  vložila zelo pomembni zakonodajni predlog.

Potrebujemo tudi fiskalni podporni mehanizem.

Fiskalni podporni mehanizem je očitno  nujno potreben v izrednih razmerah,

da zagotovi možnost posredovanja in da  sistemu občutek verodostojnosti in stabilnosti.

V zvezi s skupnim jamstvom za bančne vloge,

pa obstaja nesoglasje, recimo veto,  Nemčije.

Pravijo, da je najprej treba zmanjšati  bančna tveganja

in se šele nato pogovarjati o oblikovanju  takšne jamstvene sheme.

Ta država ima tudi sedež  v Kolegiju komisarjev,

kjer sedi nemški komisar, ki mu  je uspelo preprečiti, da bi Komisija

Vendar tako v Svetu kot Parlamentu  pričakujemo napredek na tem področju.

Seveda pa se lahko ta predlog še spreminja  in izboljšuje, tako ali drugače.

Mislim, da ni mogoče,da bi  na koncu govorili o kakršnih koli vetih.

Morda bodo sprejeti še kakšni ukrepi, ki bi  dodatno zmanjšali tveganja. To bi bilo v redu.

Ideja,da bi najprej morali sprejeti  nove ukrepe

in šele nato oblikovati skupno shemo jamstev  za vloge, ni uresničljiva niti sprejemljiva.

saj brez opredelitve prednostnega seznama,  srednjeročno gledano, večje diverzifikacije

portfelja naložb bank,  in državnih obveznic,

tako da bi imele vse banke v portfelju vsakega  po malo, je tako pozitivno kot tudi pošteno.

Bilo bi pa napačno, če bi se na  evropski ravni že odločili glede dogovorov,

ki trenutno potekajo  na mednarodni ravni,

in sprejeli toge mehanizme,  ki na primer povezujejo bonitetno oceno

države z dejavniki tveganja obveznic teh držav.

Zmanjšanje tveganja tako ne more  temeljiti samo na enem vidiku,

ampak na celovitem sklopu ukrepov,  ki se morajo izvajati za

Se je tveganje povečalo z uvajanjem  instrumentov za reševanje s sredstvi upnikov,

kar je v nekaterih primerih ustvarilo  nezaupanje in paniko med potrošniki?

Mislite, da je potrebno neke vrste  prehodno obdobje za uvedbo teh

instrumentov za reševanje s sredstvi upnikov?

Koncept reševanja s sredstvi upnikov je dober,  saj samo ideja, da propad bank,

oziroma obnovitev bank  ne temelji na sredstvih davkoplačevalcev,

ampak delničarjev,  ki so v banko investirali,

saj so investitorji in lastniki depozitov  povsem nekaj drugega,

Seveda pa se zahteva tudi učinkovita  zaščita vlagateljev,

saj če pri določenih obveznicah,  kot so na primer izvedeni finančni instrumenti,

obstaja tveganje za reševanje s sredstvi  upnikov, in to obstaja že vse od leta 2013,

potem je v primeru prodaje teh izvedenih  finančnih instrumentov posameznim vlagateljem

pomembno ugotoviti, ali so ti vlagatelji  sploh sposobni prevzeti to tveganje.

Obveznic, pri katerih je tveganje za reševanje  s sredstvi upnikov, ne smemo tržiti kot varnih.

Bančna unija ne more biti samo sistem  pravil, ki se birokratsko izvajajo,

v neskladnih središčih in brez usklajevanja  ali brez političnih in gospodarskih smernic.

in skupni mehanizem za  nadzor in reševanje.

Imamo sicer Evropsko komisijo,  vendar iz mojega poročila jasno izhaja tudi,

da pomembne valute in velike  bančne unije ni mogoče upravljati

v neskladnih sistemih različnih predpisov,  da bi delovala samodejno,

zlasti zato, ker ti sistemi niso vedno  povsem usklajeni.

Potrebujemo krovno upravljanje  gospodarskih in finančnih politik,

kot se že izvaja na mnogih drugih območjih,  na primer v ZDA in Veliki Britaniji,

ki zagotavlja, da nekdo  ta sistem vodi.

Prepričan sem, da vas čaka še ogromno dela.  Hvala vam in srečno.