Dva pomembna bančna stebra, namenjena zagotovitvi varnosti bank in zaščiti davkoplačevalcev pred bančnimi neuspehi, sta postavljena, se bodo evropski poslanci strinjali tudi o tretjem, zadnjem?

Zadnji steber bančne unije: ustvarjanje sklada za zagotavljanje varnosti prihrankov

https://api.multimedia.europarl.europa.eu/documents/20125/11566844/n005-160310-001-sl.srt

V obdobju po finančni krizi,  so zavladale samovoljne banke.

Bančna unija za evrsko območje je  bila zasnovana s tremi temeljnimi cilji:

Evropska banka bi naj nadzirala  prakse nacionalnih bank,

mehanizem v podporo bankam  v težavah pred propadom,

kar se je začelo izvajati leta 2016,  čaka pa še zadnji korak, s katerim bodo

poskušali zagotoviti varnost prihrankov.

Morda bi bilo bolje  ustvariti novo institucijo,

ki bi bila evropski bančni nadzornik,  morda bi to bila boljša rešitev.

Podelitev te naloge ECB je sicer še vedno bolje

kot da se vse prepusti razdrobljenim  nacionalnim sistemom, kot se je prej,

ko so si države članice prizadevale za  kar najšibkejši bančni nadzor,

kar je bil tudi en izmed razlog, ki so  povzročili finančno krizo.

Med krizo so banke reševali z javnimi sredstvi.

Zdaj je vzpostavljen sistem po vzoru ZDA,  ki tveganja upravljajo investitorji.

Seveda se moramo izogniti nenačrtovanim  posledicam reševanj s sredstvi upnikov,

ki namesto, da bi zmanjševalo tveganje,  le tega povečuje v smislu pomanjkanja zaupanja.

To v prvi vrsti zahteva  dokončanje bančne unije,

tako da bosta zagotavljanje jamstva za vloge  in podporni mehanizem ključna,

ter da se bo mehanizem reševanja s sredstvi  upnikov uporabljal sorazmerno in pravično.

Vendar pa Nemčija nasprotuje  sistemu zajamčenih vlog,

saj pravi, da prerazporeja tveganje po vsej EU.